Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Bodo kinematografi vzdržali?

A. Leskovic, Ljubljanski dnevnik, 10. 4. 1968

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
PRED SPREMEMBO ZAKONA O FILMU Bodo kinematografi vzdržali? V zvezni skupščini že nekaj let pripravljajo dopolnilo k zakonu o filmu, ki pa se ne premakne z mrtve točke. Kolikor bo prišlo do sprememb zakona in do konkretnega predloga, da kinematografom ne bo treba plačevati 20-odst. davka za razvoj domačega filma, se bodo znižala tudi sredstva sklada SRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov, ki po sedanjih predvidevanjih znašajo za letošnje leto nekaj čez 5,85 milijona N-dinarjev. To pa bo bolj škodilo slovenski filmski proizvodnji, kot če bi v letošnjem proračunu povečali sredstva za kinofikacijo in s tem omogočili vsaj delno izboljšanje v predvajanju filmov v naših kinematografih. Na sestanku predstavnikov kinematografov, ki delujejo v sklopu kulturno-prosvetnih društev in drugih organizacij, so sklenili, da bodo poslali kulturno-prosvetnemu zboru skupščine SR Slovenije ponovno zahtevo za spremembo omenjenega zakona. Prav tako bodo v skupščini postavili vprašanje, kdaj bo rešen problem male reproduktivne kinematografije, ki zaradi pomanjkanja sredstev propada. Predstavniki kinematografov širom po Sloveniji so povedali, da delajo v nemogočih razmerah. Tako kot v Velikih Laščah, kjer imajo projektor iz leta 1935, pozimi pa najbolj navdušeni obiskovalci kina prinesejo s seboj odeje, ker je centralna kurjava že nekaj let pokvarjena, je tudi v mnogih drugih manjših slovenskih krajih. Osebje v kinematografih dela skoraj zastonj. Na seji sklada SRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov pa so predvideli za proizvodnjo celovečernih in kratkometražnih filmov 4,25 milijona N-din, za razvoj kinofikacije pa milijon N-din. Finančni načrt ni bil sprejet, saj bi kinofikacija, ki ji v lanskem letu niso bila podeljena nobena sredstva, dobila le milijon N-dinarjev. Kam torej vodi pot slovenskih kinematografov? A. LESKOVIC
Oznaka arhivskega gradiva
1968-04-10101-10200_10277
Javi napako na oder@slogi.si.