Denar za kulturo
P. Kavalar, Dnevnik, 22. 5. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
V CELJU
Denar za kulturo
(pk) CELJE Kulturna skupnost Celje bo letos razpolagala z 12,144.791 dinarji. Ker niso uspeli zagotoviti nadomestila za zmanjšanje prispevne stopnje od 0,83 na 0,79, bodo nekatere predvidene akcije okrnjene ali pa bodo sploh odpadle. Najbolj boleče bo, ker ne bo moč izvesti sanacije knjižnic, od predvidenih 154.000 dinarjev. bo na voljo le 22.085 dinarjev. Zaradi pomanjkanja sredstev bo Čeljski zbornik izšel spet leta 1976 v dvojni številki, za celjski kulturni časopis „Obrazi“ pa letos sploh ne bo denarja. Občutno manj denarja bodo dobili tudi filmski amaterji, gledališka skupina „Poetica“ in celjsko SLG za gostovanje. V letošnjem letu tudi ne bo mogoče opraviti investicijsko-vzdrževalnih del na gradu Lemberg.
Razpoložljiva sredstva pa bodo sicera razdelili takole: za muzejsko dejavnost 1,583.539 dinarjev, za spomeniško varstveno dejavnost 315.353, za arhivsko dejavnost 326.774 in za knjižničarsko dejavnost 2,740.863. Za gledališko dejavnost je namenjeno 4,867.133 dinarjev, največ za SLG Celje (4,797.133), za gostovanje lutkovnega gledališča 50.000, za Našo besedo 7.000 in 3.000 za sklad Staneta Severja. Za založniško dejavnost namenjajo 37.000 dinarjev, za likovno, največ za celjski likovni salon, 105.000, za glasbeno dejavnost 339.000, od tega za koncertno poslovalnico 135.000, za celjski mladinski pevski festival pa 179.000 dinarjev.
Amaterska društva, združena v ZKPOS Celje, bodo dobila 863.383 dinarjev. za razne akcije in proslave bo šlo 72.000 dinarjev, za štipendije 15.000, 366.618 dinarjev bo letos veljala strokovna služba celjske kulturne skupnosti, 357.871 dinarjev pa znaša obvezna in operativna rezerva.
Najbolj moti to, da ne bo denarja za sanacijo knjižničarstva, čeprav je to ena izmed osrednjih nalog, ki si jo je zastavila Celjska kulturna skupnost, ker boljša mreža knjižnic neposredno služi delavcu, občanu.
V Celju je bil lani prvi teden domačega filma, letos načrtujejo drugega. Da se je Celje odločilo za takšno prireditev, je bil med drugimi razlog tudi razvit filmski amaterizem v mestu ob Savinji. Letos za filmske amaterje praktično ne bo denarja, dobili bodo 4,250 dinarjev, za teden domačega filma pa je predvidenih 50.000 dinarjev.
Pri tem se nehote ponuja vprašanje, ali je pomembnejša amterska filmska tvornost ali republiška manifestacija? Glede na to, da so se prireditelji tedna domačega filma že lani naslonili na gospodarske organizacije, ki so prevzele pokroviteljstva, bi tudi letos kazalo storiti kaj podobnega. Na ta način bi najbrž bilo mogoče zagotoviti tudi teh 50.000, ki jih je zdaj namenila za teden domačega filma kulturnal skupnost.
P. KAVALAR
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Film in TV Ljubiteljsko gledališče
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-05-16-31_799-4