Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Zimsko baletno srečanje

Andreja Tauber, Delo, 14. 1. 1976

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Zimsko baletno srečanje Smisel in nesmisel nove manifestacije: Ljubljanskih dnevov plesa 1976 — Gostovanje je omejeno na manjše amaterske in polprofesionalne skupine Baletni bienale, ki ga organizira ljubljanski Festival v okviru Mednarodnih poletnih kulturnih prireditev, je že ustaljena jugoslovanska baletna manifestacija z udeležbo ansamblov iz tujine. Letos smo v organizaciji Kinetikona, laboratorija pri ZKPO občine Ljubljana-Center, dobili še »Ljubljanske dneve plesa 1976«, na katerih smo od 9. do 11. januarja videli prvi del programa, drugi del pa bo prikažan od 16. do 18. januarja. O smiselnosti dveh manifestacij enega kulturnega področja in iz istega prostora je bilo nekaj izrečenega že na javni tribuni za plesno-baletno dejavnost, ki je bila v drugi polovici meseca decembra. Na tej tribuni so udeleženci v več kot treh urah trajajočega angažiranega in razburljivega razgovora obravnavali predvsem neprimerne in baletnemu razvoju škodljive odnose posameznikov, predstavnikov amaterskih skupin in nekaterih kritikov do baletne dejavnosti in do poslovanja institucij, ki balet gojijo in ga posredujejo gledalcem. Izrečene so bile želje po razširitvi programa baletnega bienala, slišali pa smo tudi argumente, predvsem finančnega izvora, ki tako razširitev zavirajo. Po vseh obravnavanih in še vedno nerazčiščenih problemih je zmanjkalo časa za temeljito razpravo o utemeljenosti nekakšnega dodatnega plesnega in baletnega festivala. Tako so letošnji »Ljubljanski dnevi plesa 1976« stekli brez predhodne jasne opredelitve njihovega posebnega namena in brez razmejitve programa in vrste plesnih in baletnih skupin, ki naj bi se pojavljale na eni ali drugi manifestaciji. Ker je za »Ljubljanske dneve plesa« največji del finančnega bremena prevzela ljubljanska in koprska televizija, lahko zanemarimo finančne probleme, ki zadevajo kulturno dejavnost, vendar pa še vedno ostaja vprašanje cepljenja že tako skromnih sil delavcev, institucij in skupin na plesnem in baletnem področju. Za to zimsko srečanje se je organizator omejil na manjše amaterske in polprofesionalne ansamble, ki jih je poimenoval »sodobne komorne plesne in baletne skupine« in tako sam postavil mejo med profesionalno in delno profesionalno dejavnostjo. Del programa je bil izvajan v studiu ljubljanske televizije, ki je nekaj točk tudi posnela, boljši del programa pa smo gledali v Mestnem gledališču ljubljanskem. Studio za svobodni ples in Kinetikon A, oba iz Ljubljane, nista pokazala ničesar novega; njun program je bil zelo skromen in že nekajkrat izvajan. Študentski plesni klub iz Ljubljane je s svojim »Jazz baletom« pokazal ljubezen študentov do gibanja. Disciplina skupine je bila premajhna in zato je gledalec posamezne njihove izvajalce nehote primerjal z bolj sproščenimi in pristnejšimi individualnimi plesalci, ki jih lahko srečamo med mladimi v disco-klubih. Komorni ansambel svobodnega plesa iz Zagreba je po trinajstih letih svojega obstoja pokazal »Dogodek 13«. Kar smo videli od tega ansambla pred leti, je bilo boljše od te zelo statične, plesno nerazgibane in neinventivne točke. Najboljšo koreografijo in izvedbo so v treh dneh plesa pokazali člani Zagrebaškega plesnega ansambla. Njihovi plesi so odsevali discipliniranost, določena hotenja in izdelan stil, ki pa malo moti zaradi trdega zgornjega dela telesa in brezizraznih obrazov. V plesih ženskih parov so motili tudi gibi, ki se običajno uporabljajo le v plesih mešanih parov. Iz napovedanega programa ni bilo razvidno, ali je bilo tako koreografirano zaradi določene vsebine ali pa je bila to le koreografova nespretnost. Plesalke, ki so prenašale svoje kolegice po odru, so izgle dale nerodne. Najuspešnejša točka Zagrebškega plesnega ansambla je bil »Petrica Kerempuh«. Koreograf in umetniški vodja skupine Lela Gluhak se je v tej točki predstavila kot moderna plesalka z odlično plesno tehniko in presenetljivo izraznostjo telesa. Beograjski sodobni balet je bil tokrat prvič v Ljubljani. Ta ansambel je plesno precej razgiban, uporablja pa pretežno korake in tehniko klasičnega baleta, ki pa ni zadostno izdelana. Plesalci znajo precej, vendar le premalo, da bi njihovi plesi prešli iz razkazovanja pridobljenega znanja v umetniške stvaritve. V nedeljo dopoldne smo gledali improvizacije Studia za svobodni ples in Komornega ansambla svobodnega plesa, ki jih je snemala televizija. Po tem, kar smo videli, dvomim, da bo lahko nastala dobra oddaja. Očitno ima naša televizija dovolj sredstev, da si lahko privošči take eksperimente. Da bi le bilo dovolj sredstev tudi takrat, ko se pojavi nekdo z izdelanim in resno pripravljenim projektom za baletni film. Na zadnji predstavi so plesalci počastili spomin na plesalko Meto Vidmar s plesom »Deklica«. Lepo je, da so v namen izbrali najboljši ples Studia za svobodni ples, kar smo jih v zadnjem času videli. Od 16. do 18. januarja bo revija jugoslovanskih plesno-baletnih filmov in TV oddaj JRT. Verjetno bo to zelo zanimiv program za vse delavce na plesnem in baletnem področju. Vprašljivo je le, če bodo v majhni dvorani v Emoni lahko predvajanjem filmov prisostvovali vsi tisti, ki bi jim to nedvomno koristilo pri njihovem delu, ker bi videli, kakšnih napak ne bi smeli več delati. ANDREJA TAUBER

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.