Uspešna sezona in neusklajenost
Adrian Grizold, Večer, 29. 1. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Uspešna sezona
in neusklajenost
GLASBENO PISMO IZ LJUBLJANE
Ljubljansko glasbeno življenje se odvija pretežno v treh osrednjih profesionalnih institucijah, v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, Prireditveni poslovalnici FESTIVAL in Slovenski filharmoniji. Žal ne moremo pisati o sožitju in uspešnem sodelovanju med temi institucijami. Težko je najti povzročitelja ali krivca, saj so ti ponavadi plod mnogoštevilnih dejavnikov naše razgibane kulturne politike. Dejstvo je, da nekaj ni v redu, da je to vsebolj opazno tudi navzven, v javnosti. Temu problemu bomo posvetili več pozornosti, še posebej zato, ker je tudi Koncertna poslovalnica Maribor sodelovala v polemiki s Slovensko filharmonijo. Naši sogovorniki bodo dr. Henrik Neubauer, Samo Hubad, Igor Ozim, Uroš Krek, Marjan Gabrijelčič, Anton Nanut, Darjan Božič, Alojz Srebotnjak, Ferdo Filipič in morda še kdo. Upam, da bo ta široko zastavljena akcija le dala jasno sliko o trenutnem stanju v slovenskem glasbenem življenju.
Tokrat smo obiskali prireditveno poslovalnico Festival v Ljubljani, kjer sem se pogovarjal z direktorjem dr. Henrikom Neubauerjem. Dejavnost Festivala je razdeljena na več področij: abonma komornih koncertov, mladinski kulturni teden, mednarodne poletne kulturne prireditve, komentirane komorne koncerte za mladino v Ljubljani in posebej dogovorjene prireditve med sezono. V Festivalovo dejavnost sodi tudi organiziranje cikla ljubljanski umetniki Ljubljani, v sodelovanju z društvom glasbenih umetnikov Slovenije in posredovanje koncertnih prireditev po Sloveniji, SFR Jugoslaviji in v tujino.
V ciklusu komornih koncertov je bilo osem prireditev (pianist Cherkassky, Collegium musicum iz Beograda, Trio Lorenz iz Ljubljane, violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj, Orchestre de chambre Paul Kuentz iz Pariza, English Ensemble iz Londona, pianistka Irina Smorodinova iz SZ in violinist Dejan Bravničar s pianistom Lipovškom.) Poprečno si je posamezne koncerte ogledalo 406 obiskovalcev, skupno pa je v letu 1975 prisostvovalo komornim koncertom 3251 obiskovalcev. To je nedvomno lepa številka za zvrst kot je komorna glasba, ki je občinstvu pravzaprav najmanj pristopna. Direktor Festivala poudarja predvsem to, da je občutno poraslo število mladih obiskovalcev in delovnih ljudi, kar daje tem prireditvam posebno vrednost.
V maju preteklega leta se je v Ljubljani odvijal sedmi mladinski kulturni teden, katerega poseben poudarek je bil praznovanje 30-letnice osvoboditve. Udeležilo se ga je preko 10.000 mladih, od tega odpade na Ljubljano 20 %, na druge kraje Slovenije pa 80 % obiska. V prireditev so bili vključeni naslednji ljubljanski kulturni zavodi: Lutkovno gledališče s 7 predstavami, Mladinsko gledališče s 4 predstavami, Opera SNG Ljubljana z 2 predstavama, Mestno gledališče ljubljansko z 2 predstavama, Narodna galerija s stalno zbirko in razstavo češkega slikarstva, Narodni muzej z razstavo v Arkadah, Kinopodjetje pa je predvajalo posebne predstave za mladino. Prvič je bil izveden "Dan Glasbene mladine Slovenije". Na njem so sodelovali Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, AFS France Marolt, Slovenska filharmonija in Mladinski pevski zbor iz Maribora.
Zanimanje za mednarodne poletne prireditve se je povečalo skorajda za 20 %. K temu je nedvomno pripomoglo obsežnejše seznanjanje organizacij združenega dela s kulturnimi prireditvami. Na 50. prireditvah, ki si jih je ogledalo 33.922 ljudi je nastopilo blizu 2000 domačih in tujih izvajalcev iz 12 držav in vseh naših republik.
Za osrednje prireditve lahko štejemo nastope sarajevske opere, dresdenske opere, orgelski večer Planyavskega, simfonični koncert Slovaške filharmonije, večer ruske folklore, koncert orkestra Academy of St. Martin in the Fields, Dvořak kvartet in Phoenix opera iz Londona.
Ob petem Opernem bienalu je bil prvi simpozij opernih gledališč Jugoslavije, ki so se ga udeležili delegati opernih gledališč iz vse Jugoslavije. Pripravili so osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju jugoslovanskih operno-baletnih hiš v skupnost operno-baletnih gledališč Jugoslavije.
Posebej velja poudariti še dve prireditve v čast 30-letnice osvoboditve, to je otvoritveno prvo izvedbo Simonittijeve opere Partizanka Ana in nastop Maje Dimitrijević iz Beograda, ki je Ljubljani predstavila Pešićevo Darinko iz Rajkovca kot jugoslovansko praizvedbo.
Pomembna je tudi dejavnost Festivala kot koncertne poslovalnice. V letu 1975 je posredoval festival preko 500 koncertov in prireditev s preko 150,000 obiskovalci. V drugih republikah je bilo z njegovim posredovanjem 30 koncertov, v tujini pa 26 v osmih državah.
Poglejmo za zaključek še nekaj statističnih podatkov. Prireditve je v letu 1975 obiskalo 80.101 obiskovalcev, večina, so bili mladi in delovni ljudje. Medtem, ko je bilo leta 1974 76.101 obiskovalcev na 149 prireditvah, jih je bilo v preteklem letu 80010 na 134 prireditvah. Ta zapis končujem vseeno nekoliko otožno, saj tudi festival ne more izreči, recimo, besed direktorja dubrovniških prireditev, ko so ga vprašali, koliko denarja so dobili. Odgovor bi glasil: "Toliko kot smo ga potrebovali."
ADRIAN GRIZOLD
Ta članek še ni bil pregledan.
- Osebe
- Darijan Božič Henrik Neubauer Anton Nanut Aci Bertoncelj Samo Hubad Alojz Srebotnjak Uroš Krek Marjan Gabrijelčič
- Producenti
- SNG Opera in balet Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Slovensko mladinsko gledališče Lutkovno gledališče Ljubljana Festival Ljubljana
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-01-01-31_799-11