Jezni jezik
N. N., Dnevnik, 6. 3. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Jezni jezik
Včeraj na drugem programu jugoslovanske televizije: Ionesco ,,Pozdravi". Bleščeča predstava gledališča ,,ITD". Groteskna slika potrošniške družbe, moralnih praznot, mehaničnosti vsakdanjih opravkov, pomanjkanja človeških odnosov. ,,Pozdravi" so romali že križem kražem po Evropi. Predstavo poznajo tudi v Moskvi. Vprašanje je, kdaj bo uvrščena na program ljubljanske televizije, kdaj bo v snopu slovenskih odrskih luči.
Vendar to za nas v tem trenutku ni najbolj pomembno. Gre bolj za neke vrste ,,razžaljenost", da drugi predstavo poznajo, Slovenci pa še vedno iščemo tisti praktični izraz, ki bo dopuščal, da se seznanimo vsaj z delom tistega, kar je vrednega in iščočega v svetovni zakladnici umetnosti.
Kultura socialistične družbe mora postati bolj odprta, bolj mednarodna, vendar pa tudi ne anacionalna, pravi Veljko Vlahović. Kje smo Slovenci? To je hkrati predvsem politično vprašanje.
Spominjamo se stotih Cankarjevih let. Letošnje Sterijino pozorje bo minilo brez Cankarjeve udeležbe. Ne po avtorjevi krivdi. Po čigavi torej?
In morda bo zato celo vik in krik. Vse skupaj pa naj bo namenjeno slovenskemu narodu, medtem ko bo ostali del Jugoslavije uprizarjal na primer Ionesca. Kdo naj razreši gordijski vozel, ki smo si ga spletli sami? Hkrati prisegamo, da se mora tudi v slovenski kulturi krepiti vloga delovnega človeka, ne nakakšnega „večnega", abstraktnega človeka - neposrednega ustvarjalca vsega blaga človeka samoupravljavca. To vemo, toda kaj nam pomaga znanje, če je resnica ta, da Ionesco gostuje na srbohrvaškem jezikovnem območju, mi pa nismo znali svojega Cankarja ponuditi niti čez republiške meje, razen pred dnevi, ko je beograjski TV studio bral ,,Skodelico kave" neposredno po prenosu boksa.
Kakšna je slamastika v katero smo zabredli? Kako iz nje?
Vemo, da nas jezni jezik ne bo pripeljal do končnega odgovora. Odgovor je možno namreč strniti le v rezultat, ki bo zadovoljil vedno bolj mlado lakoto po kulturi, ta pa bo razgrnila pred človeka predvsem pestro pahljačo ustvarjanja in poustvarjanja, ne le polemike, ki ponavadi razdira vse. Zlato pravilo življenja slej ko prej še velja: kdor ne spoštuje svojega, tujega ni vreden ...
N. N.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Osebe
- Ivan Cankar Eugène Ionesco
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-03-01-10_799-16