Sergej Prokofjev: Romeo in Julija

O uprizoritvi

Balet

Večna zgodba v baletnem jeziku

Med najbolj prepoznavnimi baleti 20. stoletja je Romeo in Julija,  ki ga je Sergej Prokofjev zasnoval leta 1935 na podlagi Shakespearove dramske predloge. Skladatelj je zgodbo o zaljubljencih iz Verone uokviril z izrazito dramatsko zasnovo, značilno melodiko in ostrimi ritmičnimi poudarki, ki ustvarjajo širok razpon med intimnimi prizori in razgibanimi skupinskimi odlomki. Delo je zaradi zamenjave gledaliških vodstev in umetniških zadržkov do prvotne različice doživelo več preoblikovanj, dokončno podobo pa je dobilo ob premieri v Marijinem gledališču iz Sankt Peterburga leta 1940. Posebnost partiture je tudi razširjen instrumentarij: Prokofjev v orkester vključi tenorski saksofon, kornet, violo d‘amore in mandoline, s čimer glasba pridobi posebno, barvito in mestoma italijansko zvočno paleto.

Umetniško zasnovo predstave bo prevzela španska koreografinja, plesalka in pedagoginja Asun Noales, ustanoviteljica sodobne plesne skupine OtraDanza in mednarodnega festivala Abril en Danza ter ustanovna članica Španske akademije uprizoritvenih umetnosti. Glasbeno izvedbo bo oblikoval Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom svojega umetniškega vodje in šefa dirigenta Josepa Vicenta. Orkester in Vicent v zadnjih letih redno nastopata na poletnem festivalu, med drugim v sodelovanju z gledališko skupino La Fura dels Baus, ter svoj repertoar uspešno uvrščata v različne glasbeno-gledališke projekte.

Balet traja predvidoma 2 uri, vključno z odmorom.

Ustvarjalci