TANNHÄUSER

O uprizoritvi

Tannhäuser in pevsko tekmovanje na Wartburgu
Romantična opera v treh dejanjih
(Dresdenska različica)

Richard Wagner (1813–1883) je opero Tannhäuser in pevsko tekmovanje na Wartburgu prvič predstavil 19. oktobra 1845 v Dresdnu. Delo, ki združuje srednjeveško legendo o vitezu in pesniku Tannhäuserju z zgodbo o pevskem tekmovanju na gradu Wartburg, je skladatelja zaposlovalo skoraj štiri desetletja. K operi se je vedno znova vračal, jo popravljal, dopolnjeval in preoblikoval, ne da bi bil s končno podobo kdaj povsem zadovoljen. Še nekaj mesecev pred smrtjo naj bi izjavil, da svetu še vedno dolguje svojega Tannhäuserja.

Prav Wagnerjevo nenehno iskanje popolnosti je postalo osrednje izhodišče režijskega koncepta Franka Van Laeckeja. V njegovi interpretaciji se Tannhäuserjeva pot od Venerinega sveta čutnih užitkov do družbe, ki jo določajo stroga moralna pravila, preoblikuje v metaforo umetnikovega ustvarjalnega procesa. Vzponi in padci, trenutki navdiha, razočaranja in ponovnega iskanja postanejo postaje na poti do nedosegljivega ideala. »Če v življenju ali umetnosti iščeš popolnost in si prizadevaš ustvariti nekaj popolnega, je pot do tega zelo dolga in zahtevna. Včasih se moraš povzpeti na visoke vrhove, drugič padeš zelo globoko in se moraš znova pobrati ter nadaljevati vzpon. In prav to počne Tannhäuser. Vse življenje išče svojo pot, svojo smer. In ko končno spozna, da je dosegel popolnost, je to tudi trenutek njegove smrti,« dodaja Van Laecke.

Wagnerjev Tannhäuser je opera velikih nasprotij: med svobodo in družbenimi konvencijami, telesnim poželenjem in duhovno ljubeznijo, grehom in odrešitvijo, posameznikovo resnico in pričakovanji skupnosti. Osrednji junak, vitez in nadarjeni minezenger Tannhäuser, zapusti svet dvornih pravil in poišče zatočišče pri Veneri, boginji ljubezni. Toda tudi svet neomejenih čutnih užitkov ga ne more osrečiti. Ko se vrne med nekdanje prijatelje in ponovno sreča Elisabeth, se znajde pred novim preizkusom. Na pevskem tekmovanju na Wartburgu s svojim zagovorom čutne ljubezni izzove ogorčenje družbe, ki ga izobči. Njegovo iskanje odpuščanja in odrešitve se naposled spremeni v tragično pot samospoznanja.

V središču Wagnerjeve glasbene drame je vprašanje, ali je mogoče uskladiti človekove želje, družbene zahteve in hrepenenje po absolutnem. Van Laecke to vprašanje razširja na področje umetnosti: ali lahko umetnik sploh kdaj doseže popolnost in kakšno ceno mora plačati za svoje ustvarjalno poslanstvo? Opera je nastala v obdobju Wagnerjevega prehoda od tradicionalne romantične opere k poznejši glasbeni drami. V njej se prepletajo mogočni zborovski prizori, izrazita liričnost, dramatični solistični nastopi in bogata orkestrska govorica. Med najbolj prepoznavnimi glasbenimi odlomki so znamenita uvertura, zbor romarjev, Elisabethina molitev in Wolframova pesem večernici. Mariborska uprizoritev temelji na dresdenski različici opere v treh dejanjih.

Ustvarjalci