Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Eva Mahkovic, Andreja Kopač, Katja Mihurko

ZOFKA K.

Anton Podbevšek Teater

  • 21. novembra 2026, APT
  • Krstna uprizoritev

O uprizoritvi

Če bi se Zofka Kveder natanko sto let po svoji smrti 1926 zbudila v svet 2026, bi bila verjetno na prvi pogled prijetno presenečena. Dekleta v šolah in na univerzah, ženske v službah; podjetnice, umetnice in znanstvenice, pilotke, pismonoše in športnice, večinoma pa hkrati tudi mame. Ko pa bi pogledala pozicije moči, prekarna razmerja, razkorake v plačilih, revne upokojenke, brezpravne migrantke, nasilje v družinah, Epsteinove dokumente, padce po stopnicah in femicide, bi dobila bistveno drugačno podobo ženske emancipacije danes. Kot dokaz, da so vprašanja njenih protagonistk še vedno sodobna, so sto let pozneje aktualne tudi ključne ideje Zofke K s številnimi literarnimi podpisi; Zofka Kveder, Zofka Jelovšek, Milena, Kopriva, Modroslava, Zofija, Poluks, Grabovska, Janja Legat, Dimitrije Gvozdanović, Žiška, Nekdo in Z. Predstava Zofka K. v ospredje postavlja Zofko kot žensko iz mesa in krvi, ki je živela za svobodo in pravico ter mislila resnico.

Zofka Kveder je ena prvih slovenskih pisateljic, ki je vstopila v literarni prostor z izrazito samostojnim in kritičnim ženskim glasom. Njeno delo presega čas, v katerem je nastajalo, saj odpira vprašanja, ki jih sodobna družba kljub številnim spremembam še vedno ni razrešila; vprašanja ženskega dostojanstva, svobode, enakopravnosti, pravice do lastnega telesa in odločanja, socialne neenakosti, nasilja ter pravice, da sama oblikuje svoje življenje.

Njena literarna in publicistična drža je bila pogumna, mestoma provokativna in za okolje, v katerem je delovala, tudi neprijetna. Ni se zadovoljila z opisovanjem ženskega položaja, temveč je posegala v njegove vzroke. Razkrivala je mehanizme družine, zakona, vzgoje in družbenih pričakovanj, ki so žensko pogosto določali kot podrejeno, odvisno in predvsem odgovorno za izpolnjevanje tujih potreb. Ženske v njenih delih niso idealizirane podobe materinstva, požrtvovalnosti in moralne čistosti, temveč kompleksna bitja, razpeta med željo, strahom, družbenimi omejitvami, ljubeznijo, uporom in potrebo po samostojnosti.

Dela Zofke Kveder ne govorijo samo o položaju žensk na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ampak tudi o odraščanju v svetu, ki posamezniku že zgodaj določa, kaj sme biti, kako naj se vede, kaj naj si želi in kakšno prihodnost naj sprejme. Njena vprašanja so zato tudi vprašanja današnjih mladih. Kako postati samostojen človek? Kako se upreti pričakovanjem okolice? Kako prepoznati nepravičnost, tudi kadar je predstavljena kot nekaj naravnega in samoumevnega? Kako ohraniti lastni glas v družbi, ki posameznika nenehno oblikuje po svojih merilih?

Misel Zofke Kveder ni omejena na abstraktno zahtevo po enakopravnosti. Zanimajo jo konkretna življenja, vsakdanji položaji in intimne izkušnje ljudi, predvsem tistih, katerih glasovi so preslišani. V tem smislu je njena literatura tudi literatura družbene odgovornosti, ki opozarja, da svoboda ni privilegij posameznika, temveč temeljna človeška vrednota.

Danes, ko se zdi, da so številne pravice že dosežene, je njeno delo še toliko pomembnejše. Družbeni napredek ni samoumeven in že pridobljene pravice niso absolutne. Neenakost, nasilje, stereotipi, ekonomska odvisnost in različne oblike izključevanja še vedno določajo življenja. Zofka Kveder opozarja, da je treba o teh pojavih govoriti, jih poimenovati in se jim upreti.

Zofka Kveder je kot intelektualka živela in ustvarjala med Ljubljano, Prago in Zagrebom ter sodelovala v širšem srednjeevropskem prostoru. Delovala je kot pisateljica, dramatičarka, prevajalka, urednica in novinarka, ki ni zgolj ustvarjala literature, ampak je gradila tudi prostor za druge avtorice in avtorje. Njena zapuščina je zato tudi zgodba o kulturnem povezovanju, intelektualni samostojnosti in ustvarjanju možnosti za prihodnje generacije kljub težkemu osebnemu življenju in stalnemu boju za obstanek. Zato jo je nujno postaviti v dialog s sedanjostjo. Ne kot spomenik, temveč kot sogovornico. Ne kot zaključeno poglavje, temveč kot odprto vprašanje. Kdo je Zofka K? Predstava ponuja enega od mnogih odgovorov.

Ustvarjalci

Ustvarjalna ekipa
Avtorica besedila Eva Mahkovic
Avtorica besedila Andreja Kopač
Avtorica besedila Katja Mihurko
Režiserka Jana Menger
Dramaturginja Andreja Kopač
Scenograf Niko Novak
Kostumografinja Ina Ferlan
Avtor glasbe Matevž Kolenc
Oblikovalec videa Borut Bučinel
Jezikovna svetovalka Barbara Rogelj
Asistentka režije Klavdija Kotar
Zasedba
Tina Resman
Javi napako na oder@slogi.si.