ČRNE MASKE

O uprizoritvi

Po dveh desetletjih umetniških prizadevanj, ki jih je zmotila duševna bolezen, je Marij Kogoj zapustil pomemben opus solističnih pesmi, zborov, kompozicij za klavir, in poleg nekaterih primerov simfonične in komorne glasbe, tudi opero Črne maske. Slednja spada v tisti segment slovenskih oper, ki s svojo izdelano simbolno konstelacijo, kompleksno dramaturgijo in močno identiteto glasbene govorice tvorijo jedro slovenske modernistične operne tradicije, če ni celo njen edini pravi primer (vsaj iz prve polovice 20. stoletja). Partitura Črnih mask je ostala nedotaknjena vrsto let – bržkone je opera čakala primeren trenutek za uprizoritev, ki zahteva kompleksni gledališki pristop. Na novo revidirana verzija partiture, ki se v dveh delih razteza čez 800 strani, je po večini rezultat požrtvovalnega in poznavalskega dela dirigenta Uroša Lajovica, ki bo glasbeni vodja nove produkcije Črnih mask v prvi polovici januarja 2012, ko je mesto Maribor prevzelo kulturni »prestol« Evrope. V koprodukcijskem smislu pa predstavljajo Kogojeve Črne maske veliko priložnost pokazati vsemu svetu po krivici spregledan pomemben del slovenske modernistične operne tradicije, ki je tako po estetski kot vsebinski plati še kako aktualna v današnjem času.

Ustvarjalci

Statistika

Sezon

2

Ponovitev

16

Gledalcev

12.851

Gostovanja

2. HNK Zagreb, Hrvaška, Glasbeni Bienale

Ostala gradiva

1. Črne maske