Gašper Troha

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

Dogodek v mestu Gogi je bržkone najbolj kontroverzno slovensko dramsko besedilo. Čeprav ob svojem nastanku avtorju ni prineslo slave, je dandanes stalnica repertoarjev slovenskih gledališč.

Vsebinski sklopi:

Simultani oder

Slavko Grum je Dogodek v mestu Gogi napisal v treh tednih leta 1928, kasneje pa ga je še pol leta popravljal. Besedilo je bilo končano na začetku leta 1929, ko ga je do 1. marca 1929 poslal na natečaj jugoslovanskega ministrstva za prosveto v Beograd in 2. marca v Narodno gledališče v Ljubljani.

Rokopis začetka 1. dejanja Dogodka v mestu Gogi. Vir: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi: faksimile rokopisa z vzporednim diplomatičnim prepisom in študijami. Knjižnica Mirana Jarca, 2001.

Dogodek v mestu Gogi je vsekakor ena od največkrat uprizorjenih slovenskih dram, obenem pa je tudi v marsičem kontroverzna. Njen avtor Slavko Grum se je rodil 2. avgusta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Na Dunaju je diplomiral iz medicine in kasneje delal kot zdravnik v Ljubljani in Zagorju. Ob svoji redni službi je vseskozi pisal dramatiko in kratko prozo. Njegovo najbolj znano delo je prav Dogodek v mestu Gogi.

Slednjega je začel ustvarjati že leta 1927, ko je v revijah Jutro in Ljubljanski zvon objavil številne črtice, katerih motivi so se kasneje znašli v Gogi. Dramo je intenzivno pisal v letu 1928 in na začetku leta 1929. V tem času je bil med drugim zaposlen v Bolnišnici za duševne bolezni na Kodeljevem v Ljubljani, v intervjuju za Slovenski narod (14. julija 1928) pa je povedal: »Trenutno si delam beležke za neko dramo, ki jo nameravam zgraditi v povsem svojevrstnem, infantilističnem stilu.«

Osemindvajsetega oktobra 1928 je objavljena novica o razpisu prosvetnega ministrstva v Beogradu za najboljše izvirno pripovedno, dramsko ali glasbeno delo. Avtorji naj bi svoja še neobjavljena dela poslali do 1. marca 1929. Dan po izteku tega roka Grum ponudi dramo ljubljanskemu Narodnemu gledališču (današnje SNG Drama Ljubljana), konec marca pa so že objavljeni rezultati natečaja, ki prisodi Grumu nagrado 4000 dinarjev za najboljšo dramo. Kot je avtor izjavil sam, jo je napisal v vsega treh tednih, a jo je kasneje še pol leta popravljal.

Kljub izrednemu uspehu (saj je bil Grum prvi Slovenec, ki je dobil nagrado na natečaju jugoslovanskega prosvetnega ministrstva) nadaljnja usoda drame ni bila povsem brez zapletov. Kljub nagradi je namreč založbe in gledališča niso sprejeli. Tako je izšla šele leta 1930, najprej v štirih nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu, kjer je njen izid podprl urednik Fran Albreht, kasneje pa še v avtorjevi samozaložbi v knjižni obliki. Natisne 600 izvodov, a jih v prvih dveh letih proda le nekaj več kot 150.

Tudi gledališča pri uprizoritvi Goge oklevajo. Ljubljansko gledališče z odločitvijo odlaša, tako da je bil Dogodek v mestu Gogi prvič uprizorjen v Narodnem gledališču v Mariboru, danes SNG Maribor, 13. maja 1931 (režiser Jože Kovič, scenograf Jaroslav Černigoj). Uprizoritev je imela vsega štiri ponovitve, je pa bržkone sprožila odločitev Osipa Šesta, ki je maja napovedal tudi uprizoritev v Ljubljani. V Narodnem gledališču v Ljubljani, danes SNG Drama Ljubljana, je bil Dogodek prvič uprizorjen 23. septembra 1931 (režiser Osip Šest, scenograf Ivan Vavpotič, avtor glasbe Vilko Ukmar). Uprizoritev je imela v Ljubljani šest ponovitev.

Po teh dveh uprizoritvah je Grumova drama izginila s slovenskih odrov za dobri dve desetletji. Ponovno so jo uprizorili šele po drugi svetovni vojni, 16. aprila 1954 v Mestnem gledališču ljubljanskem (režiser Jože Tiran, scenograf Milan Berbuč, kostumograf Milan Butina, avtor glasbe Ivo Petrić). Od takrat je stalnica v repertoarju slovenskih gledališč, saj je bila uprizorjena vsega skupaj 15-krat, zadnjič v SNG Maribor v sezoni 2022/23.

Zakaj je Dogodek v mestu Gogi tako poseben?

Grumova drama je zmes različnih dramskih tokov s konca devetnajstega stoletja – naturalizma prek Zolajeve novele Za noč ljubezni, Ibsenovih Strahov in Strindbergove drame Gospodična Julija ter simbolizma prek t. i. statičnega gledališča Mauricea Maeterlincka. V simbolističnem stilu sta pisani že njegovi mladostni drami Pierrot in Pierrette (1921) in Trudni zastori (1924). Vendar je v Dogodku Grum uporabil tedaj aktualno dramsko tehniko, ki temelji na fragmentarni dramski zgodbi, fragmentarnih dramskih osebah in odsotnosti dogodka v dramskem dejanju. Zaradi slednjega, ciklične strukture dramskega dejanja in dejstva, da je uporabil simultani oder, ki ga je videl leta 1925 na Dunaju pri gostovanju moskovskega Kamernega teatra z Wildovo Salomo v režiji Aleksandra Tairova, se zdi, da ta drama nakazuje nadaljnji razvoj svetovne dramatike, ki se je razmahnil v štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja z dramo absurda.

Grumova drama je torej morda celo najbolj kontroverzna slovenska drama vseh časov, ki je z marsičim vpeta v tedaj že zastarelo tradicijo devetnajstega stoletja, a predvsem z zgradbo dramskega dejanja spominja na zgodovinske avantgarde in dramski modernizem dvajsetega stoletja.

Ob razstavi smo za šolske skupine pripravili tudi pedagoško gradivo z raziskovalnimi in ustvarjalnimi aktivnostmi.

Viri:

Slavko Grum: Zbrano delo. 1. knjiga. Ur. Lado Kralj. Državna založba Slovenije, 1976.
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi: faksimile rokopisa z vzporednim diplomatičnim prepisom in študijami. Knjižnica Mirana Jarca, 2001.
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Spremna besedila napisal in slike izbral Lado Kralj. DZS, 2020. Zbirka Klasje.
Lado Kralj. »Drama in prostor.« Primerjalna književnost, let. 21, št. 2 (1998), str. 75-96.

Dogodek v mestu Gogi je najprej izšel v štirih nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu leta 1930, istega leta pa ga avtor izda tudi v samozaložbi. Natisne 600 izvodov, a jih v prvih dveh letih proda le 150.

Naslovnica prve izdaje Dogodka v mestu Gogi v avtorjevi samozaložbi leta 1930.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Jože Kovič, Narodno gledališče – Drama v Mariboru, premiera 13. maja 1931. Foto: Mirko Japelj. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Krstni uprizoritvi Dogodka sta se zgodili leta 1931. V Narodnem gledališču v Mariboru, danes SNG Maribor, 13. maja 1931 (režiser Jože Kovič, scenograf Jaroslav Černigoj) in v Narodnem gledališču v Ljubljani, danes SNG Drama Ljubljana, 23. septembra 1931 (režiser Osip Šest, scenograf Ivan Vavpotič, avtor glasbe Vilko Ukmar).

Narodno gledališče Maribor, danes SNG Maribor, leta 1929. Foto: NN. Vir: Ikonoteka SLOGI

Razglednica Narodnega gledališča v Ljubljani, danes SNG Drama Ljubljana, iz obdobja med obema vojnama. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Narodno gledališče v Ljubljani, danes SNG Drama Ljubljana, med obema vojnama. Foto: NN. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Lepak za Dogodek v mestu Gogi, rež. Osip Šest, Narodno gledališče – Drama v Ljubljani, premiera 23. september 1931. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Jože Tiran, Mestno gledališče ljubljansko, 16. april 1954. Foto: Vlastja Simončič. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Grumova drama je zmes različnih dramskih tokov s konca devetnajstega stoletja – naturalizma z njegovo determiniranostjo dramskih oseb prek dednosti, okolja, zgodovinskega trenutka in seveda seksualnosti ter simbolizma s t. i. statičnim gledališčem.

Scenska skica za scenografijo Ivana Vavpotiča. Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Osip Šest, Narodno gledališče – Drama v Ljubljani, premiera 23. septembra 1931.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Osip Šest, Narodno gledališče – Drama v Ljubljani, premiera 23. septembra 1931. Simultana scena Ivana Vavpotiča. Foto: NN. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Jože Kovič, Narodno gledališče – Drama v Mariboru, premiera 13. maja 1931. Foto: Mirko Japelj. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Grum je leta 1925 na Dunaju videl Wildovo Salomo v režiji Aleksandra Tairova, kjer je Tairov uporabil t. i. simultano dogajanje. Oder je členil na več enot ne le horizontalno, ampak tudi vertikalno. Tako je dobil več igralnih površin, na katerih se prizori odvijajo sočasno.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. M. Herzog, PDG Nova Gorica, premiera 14. maja 1980. Foto: Atelje Pavšič-Zavadlav. Arhiv SNG Nova Gorica. Na fotografiji: Božo Vovk (Komi Otmar Prelih), Mira Lampre Vujičić (Hana) in Silvij Božič (Pisar Klikot).

Osrednja oseba drame je Hana, hči bogatega trgovca, ki jo je posilil komi Prelih, uslužbenec njenega očeta. Zaradi te travmatične izkušnje je postala frigidna in suženjsko odvisna od posiljevalca, ki si jo skuša ob njenem prihodu domov ponovno podrediti.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. M. Herzog, PDG Nova Gorica, premiera 14. maja 1980. Arhiv RTV Slovenija.

Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi, rež. Igor Pison, SSG Trst (koproducent: Glasbena matica), premiera 11. 2. 2016. Vir: Arhiv SSG Trst. Foto: Peter Uhan. Na fotografiji: Patrizia Jurinčič (Hana)

Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi, rež. Igor Pison, SSG Trst (koproducent: Glasbena matica), premiera 11. 2. 2016. Vir: Arhiv SSG Trst. Foto: Peter Uhan. Na fotografiji: Daniel Dan Malalan (Gospa Tereza), Patrizia Jurinčič (Hana)

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Aleksandar Popovski, Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 16. marca 2007. Foto: Damjan Švarc. Vir: Zgodovinski arhiv Celje. Na fotografiji: Barbara Vidovič (Tarbula) in Jagoda (Afra).

Tarbula in Afra sta stari devici, ki ju nihče nikoli ni ljubil, zato sta razvili bolestno nevoščljivost in posesivnost.

Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi, rež. Igor Pison, SSG Trst (koproducent: Glasbena matica), premiera 11. 2. 2016. Vir: Arhiv SSG Trst. Foto: Peter Uhan. Na fotografiji: Patrizia Jurinčič (Afra), Daniel Dan Malalan (Tarbula)

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana, premiera 21. februarja 1970. Foto: Jože Mally. Vir: Ikonoteka SLOGI. Na fotografiji: Mihaela Novak (Mirna žena), Duša Počkaj (Afra)

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Fran Žižek, Drama SNG v Mariboru, premiera 28. maja 1966. Foto: Dragiša Modrinjak. Vir: Ikonoteka SLOGI. Na fotografiji: Ivo Leskovec (Pisar Klikot).

Pisar Klikot ne zmore preseči svoje platonske ljubezni do Hane. Ko ga ta prosi, naj Prelihovo truplo odnese iz hiše, in mu v zameno ponudi sebe, se njegovo hrepenenje poruši in skuša se obesiti.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana, premiera 21. februarja 1970. Foto: Jože Mally. Vir: Ikonoteka SLOGI. Na fotografiji: Vinko Hrastelj (Julio Gapit).

Julio Gapit je paranoik in fetišist. Nenehno živi v strahu, da mu prisluškujejo in ga nadzorujejo. Živi s kavčukasto lutko, ki ji kupuje erotično spodnje perilo. Današnji izraz za moškega, ki ima razmerje s silikonskimi, anatomsko korektnimi lutkami, je iDollator (prim. doktorsko disertacijo Pavla Ocepka Seksualnost v slovenski dramatiki). V tem odnosu Gapit do potankosti izdela Gizelino biografijo, njene želje, zanimanja in fantazije, s čimer v odnosu prevzame popoln nadzor.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Mile Korun, Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, premiera 11. oktobra 2001. Foto: atelje Pavšič Zavadlav. Vir: Arhiv SNG Nova Gorica. Na fotografiji: Bine Matoh (Julio Gapit), Helena Peršuh (Lutka), v ozadju Nevenka Sedlar (Afra) in Teja Glažar (Tarbula)

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Fran Žižek, Drama SNG v Mariboru, premiera 28. maja 1966. Foto: Dragiša Modrinjak. Vir: Ikonoteka SLOGI. Na fotografiji: Milena Muhič (Stara žena) in Stanko Potisk (Grbavec Teobald).

Grbavec Teobald ima bolestno željo po kompenzaciji. Ker je telesno zaznamovan, želi biti igralec in izpopolniti svoj domnevni talent.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, premiera 26. decembra 1986. Vir: Arhiv RTV Slovenija.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya), rež. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor, premiera 20. oktobra 1991. Foto: Bogo Čerin. Vir: Arhiv SNG Maribor in FBS.

Uveljavili sta se predvsem dve interpretaciji drame. Prva vidi njeno glavno idejo v prikazu razmer na Slovenskem v času med vojnama, ki so bile utesnjujoče, provincialne, zadušne in nesvobodne.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya), rež. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor, premiera 20. oktobra 1991. Foto: Bogo Čerin. Vir: Arhiv SNG Maribor in FBS.

Druga razlaga Gogo kot prikaz različnih psihičnih deformacij, ki temeljijo v seksualnosti. Goga je tako razumljena kot prikaz nezavednega in njegovih različnih podob, ki vznikajo v posamezniku in so posledica travmatičnih ali odsotnih spolnih izkušenj.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya), rež. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor, premiera 20. oktobra 1991. Posnel: Janez Meglič. Vir: Video arhiv SLOGI.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Osip Šest, Narodno gledališče – Drama v Ljubljani, premiera 23. septembra 1931. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista.

Dogodek v mestu Gogi, rež. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana, premiera 21. februarja 1970. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista. Oblikovalec: Uroš Vagaja.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya), rež. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor, premiera 20. oktobra 1991. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista. Oblikoval: Odjel prospektive.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (Po motivih drame Slavka Gruma. Rekonstrukcija uprizoritve iz sezone 1991/92. V koprodukciji s TV Slovenija. Posneto za TV Slovenija.), rež. Damir Zlatar Frey, Gledališče Koreodrama, premiera 12. novembra 1995 (Križevniška cerkev v Ljubljani). Naslovnica gledališkega lista. Oblikovanje Aleksij Kobal.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Mile Korun, Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, premiera 11. oktobra 2001. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista. Oblikovanje: Dolores Gerbec in Anja Zavadlav.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Aleksandar Popovski, Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 16. marca 2007. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista. Foto: Damjan Švarc, oblikoval: Ivan Ilić/Futro.

Slavko Grum: Goga, čudovito mesto: potovanje po devetih koncentričnih pokrajinah pekla s prozo in dramatiko Slavka Gruma, avtor uprizoritvene verzije in režiser Sebastijan Horvat, Drama SNG Maribor, premiera 19. marca 2011. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista. Foto: Damjan Švarc, oblikovala: Danijela Grgić.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Igor Pison, SSG Trst (koproducent: Glasbena matica), premiera 11. februarja 2016. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista. Oblikoval: Andrej Pisani (SINTESI HUB).

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Luka Marcen, Drama SNG Maribor, premiera 21. aprila 2023. Vir: Ikonoteka SLOGI. Naslovnica gledališkega lista. Foto: Peter Giodani. Oblikovanje: SAMINO studio.

Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je stalnica na repertoarju slovenskih poklicnih gledališč. Uprizorjena je bila 15-krat, zadnjič v SNG Maribor v sezoni 2022/23.

Simultani oder

Leta 1929 je Slavko Grum v intervjuju za Slovenski narod takole izrazil svoje navdušenje nad simultanim odrskim prostorom.

»Rus Tairov je na Dunaju prvi uprizoril stare drame s tako moderno scenerijo. Tairov ima torej sceno, ki bi odgovarjala moderni drami, pa nima take drame, jaz imam pa tekst brez režiserja.« (Grum Zbrana 427)

Gledališče Aleksandra Tairova je videl štiri leta prej, leta 1925, ko je le ta gostoval na Dunaju s svojo uprizoritvijo Salome. Njegov pristop dobro opiše Lado Kralj: »Morda največja novost, ki jo je v svoje gledališče vpeljal Tairov, je zadevala odrski prostor in Tairov jo je imenoval 'vertikalna konstrukcija'. Odrska tla je razdelil na več enot, ki jih je v različnih višinah in geometričnih gmotah členil navpično in sicer s pomočjo lesenega ali jeklenega ogrodja ali tudi barvastih platen. Tako je dobil večje število različno visokih igralnih ploskev, ki so mu omogočile simultano uprizarjanje. Igralci se po tako členjenem prizorišču premikajo mehanično, podobni so marionetam.« (»Drama in prostor« 76, 77)

Ta organizacija odrskega prostora ni povsem nova. Srečamo jo že v srednjeveškem gledališču. Pri nas je najbolj znan tak primer Škofjeloški pasijon, pri katerem so se posamezni prizori igrali na vozovih, ki so krožili po mestu. Šlo je torej za obliko simultanega odra, pri katerem pa gledalci niso hkrati gledali več igralnih ploskev, ampak so se te pred njimi menjavale.

Tisto, kar je Gruma bržkone najbolj navdušilo, je bilo dejstvo, da je bila scena členjena tudi vertikalno in da so se igralci gibali kot marionete. To je bilo namreč značilno za simbolistično gledališče, pri katerem se je Grum tudi sicer zgledoval.

V začetku 20. stoletja je simultano prizorišče pogosto prisotno na slovenskih odrih. Scenografi so ga uporabljali zaradi dinamičnosti dogajanja, saj praviloma nismo imeli vrtljivih odrov in odrske mehanizacije.

Giuseppe Verdi: Aida. , rež. Friderik Rukavina, scenograf Vaclav Skrušny, Narodno gledališče - Opera v Ljubljani, premiera 6. oktobra 1923. Foto: NN.Vir: Ikonoteka SLOGI.

Honroé Balzac: Mercadet, rež. Branko Gavella, scenograf Vasilij Uljaniščev, Narodno gledališče - Drama v Ljubljani, premiera 28. decembra 1930. Foto: NN. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Jože Kovič, scenograf Jaroslav Černigoj, Narodno gledališče – Drama v Mariboru, premiera 13. maja 1931. Foto: Mirko Japelj. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Scenograf Jaroslav Černigoj se je ob krstni uprizoritvi Goge skušal čim bolj držati avtorjevih didaskalij. "Stare in obrabljene hiše, povsem pošev nagnjene nad cesto. Zelo malo ljudi še mora biti po hišah, iz večine so že opustili življenje. V kaki sobi gotovo visi obešenec, že ves zaprašen in orumenel, predmeti so ga tekom časa docela sprejeli medse. (...) Vse prizorišče dojmi groteskno in neistinito, kakor hišice in figurine v sejmski streljarni."

Scena Ivana Vavpotiča je manj groteskna, izpostavlja pa vertikalno členjenost. Tri nadstropja priklicujejo podobo takratnih velikih mest in utrjujejo vtis, da gre za podobo takratne družbe. V vertikalni členjenosti se sceni prvih dveh postavitev Goge vendarle močno razlikujeta od tedaj podobnih primerov uporabe simultanega odra.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Osip Šest, scenograf Ivan Vavpotič, Narodno gledališče – Drama v Ljubljani, premiera 23. septembra 1931. Foto: NN. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Še en primer uporabe simultanega odra je bila uprizoritev Tako, tako!, ki jo je v gledališču Pekarna režiral srbski režser Ljubiša Ristić. Čeprav je slovenska publika v scenografiji takoj prepoznala citat Grumove Goge, se Ristić tega sploh ni zavedal, saj Goge in njene tradicije uprizarjanja ni poznal.

Ljubiša Ristić: Tako, tako!, rež. Ljubiša Ristić, scenograf Tugo Sušnik, Gledališče Pekarna, premiera 1. oktobra 1974. Foto: Jendo Stoviček. Vir: Ikonoteka SLOGI.

Ljubiša Ristić: Tako, tako!, rež. Ljubiša Ristić, scenograf Tugo Sušnik, Gledališče Pekarna, premiera 1. oktobra 1974. Foto: Jendo Stoviček. Vir: Ikonoteka SLOGI. Na fotografiji: Emil Žgajnar, Rajmund Corn, Ludvik Šerjak, Jože Vajevec, Ivan Križman (Kvartopirci - naturščiki; igrali so po trije in se menjavali)

Ljubiša Ristić: Tako, tako!, rež. Ljubiša Ristić, scenograf Tugo Sušnik, Gledališče Pekarna, premiera 1. oktobra 1974. Foto: Jendo Stoviček. Vir: Ikonoteka SLOGI. Na fotografiji: Kristijan Muck (Kekić), Brane Grubar (Anton), Marko Okorn (Kuzma)

Producent: Slovenski gledališki inštitut – SLOGI, 2023

Avtor razstave: dr. Gašper Troha (SLOGI)

Digitalizacija: Dana Kodermac (SLOGI)

Lektura: Andraž Polončič Ruparčič