Digitalne razstave

V danes kanonizirani drami Hlapci je Ivan Cankar ostro obračunal s političnimi in družbenimi razmerami svojega časa. Delo, polno znamenitih replik in neizprosne kritike oportunizma, podrejanja ter razmerja med oblastjo in posameznikom, je že ob nastanku sprožilo burne odzive in zaradi svoje politične ostrine na uprizoritev čakalo skoraj desetletje.

Stane Sever kot Jerman v uprizoritvi režiserja Slavka Jana; Drama SNG v Ljubljani, 1948. Foto: Vlastja Simončič, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

»Zdaj pripravljam našim filistrom še nekoliko mastnejšo jed,« je Ivan Cankar leta 1899 pisal bratu Karlu. »Obrcal sem vse slovensko naprednjaštvo, liberalnost, patriotično navdušenost (fej!) in globoko ljubezen do ‘preprostega’ naroda (barab). Naslov te komedije je ‘Za narodov blagor’.«

Duša Počkaj kot Helena v uprizoritvi režiserja Mileta Koruna; Drama SNG v Ljubljani, 1958. Foto: Vlastja Simončič, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Veliki briljantni valček je najuspešnejša Jančarjeva drama. Prikazuje razmerje med posameznikom in družbo, v katerem je družba vedno tista, ki stre posameznika in njegovo željo po svobodi, čeprav je ne more nikoli do konca uničiti. Več o njeni usodi si lahko preberete spodaj pod naslovom Usoda in pomen Jančarjevega Velikega briljantnega valčka.

Dogodek v mestu Gogi je bržkone najbolj kontroverzno slovensko dramsko besedilo. Čeprav ob svojem nastanku avtorju ni prineslo slave, je dandanes stalnica repertoarjev slovenskih gledališč.

Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela smo se v SLOGI temu velikanu slovenske poezije poklonili s serijo predavanj in dogodkov. Eden od njih je tudi pričujoča spletna razstava, na kateri predstavljamo vizualno, kritiško in multimedijsko gradivo v povezavi z gledališkimi uprizoritvami, ki so črpale iz Kosovelove literarne dediščine.