Gašper Troha
Drago Jančar: Veliki Briljantni Valček
Veliki briljantni valček je najuspešnejša Jančarjeva drama. Prikazuje razmerje med posameznikom in družbo, v katerem je družba vedno tista, ki stre posameznika in njegovo željo po svobodi, čeprav je ne more nikoli do konca uničiti. Več o njeni usodi si lahko preberete spodaj pod naslovom Usoda in pomen Jančarjevega Velikega briljantnega valčka.
Vsebinski sklopi:
Usoda in pomen Velikega briljantnega valčka
Drago Jančar se je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja uveljavil kot osrednji slovenski prozaist z romani, kot sta Galjot (1978) in Severni sij (1984), ter s kratkimi zgodbami v zbirkah O bledem hudodelcu (1978) in Smrt pri Mariji Snežni (1985). Na začetku osemdesetih let je vstopil v gledališče. Kot je povedal sam v intervjuju z Marjeto Novak v Delu: »Gledališče imam rad in vedno znova se dam začarati njegovi magiji.« Najprej je napisal dramo Disident Arnož in njegovi (krstna uprizoritev v SNG Drama Ljubljana, rež. Zvone Šedlbauer, premiera 22. 1. 1982; druga uprizoritev v SNG Maribor, rež. Aleš Jan, premiera 20. 1. 1984), za katero je na Sterijevem pozorju, festivalu jugoslovanskih gledališč, prejel nagrado za najboljše dramsko besedilo in v Sloveniji nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo leta.
Ko je bil leta 1985 uprizorjen Veliki briljantni valček, so bila pričakovanja zelo visoka, kar dokazuje tudi dejstvo, da je drama v sezoni 1984/1985 doživela premiero v obeh osrednjih nacionalnih institucijah – SNG Drama Ljubljana, rež. Zvone Šedlbauer, premiera 6. 3. 1985, in SNG Maribor, rež. Peter Veček, premiera 8. 3. 1985. Krstni uprizoritvi sta bili velik uspeh, drama pa je postala Jančarjevo najprepoznavnejše in najuspešnejše dramsko besedilo. Bila je uprizorjena v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Bolgariji, na Madžarskem in v ZDA.
Osrednja tema drame je razmerje med posameznikom in družbo oz. zgodovino, ki tega posameznika omejuje v njegovi svobodi, kar je rdeča nit celotnega Jančarjevega opusa. Veliki briljantni valček je na prvi pogled tradicionalna tridejanka, napisana v realistično-naturalističnem slogu s prepoznavnimi dramskimi osebami in dramskim dejanjem, vendar se ob podrobnem branju izkaže, da je ta struktura načeta in razpada v absurdno grotesko. Osnovni konflikt se odigra med tremi dramskimi osebami: Simonom Vebrom, zgodovinarjem, ki preučuje življenje poljskega vstajnika Seweryna Drohojowskega, Doktorjem, psihiatrom in upravnikom zavoda Svoboda osvobaja, ter bolničarjem Volodjo.
Simon postane sumljiv oblasti, izvedencema za metafore, saj se ukvarja s poljskim vstajnikom, ki je nadvse cenil lastno svobodo, ter se z njim v svojem dnevniku poistoveti. Pošljejo ga v zavod Svoboda osvobaja, kjer naj bi spravili tega hudiča iz njega in ga ubili, disciplinirali. Bolničar Volodja, rahlo omejen prostak, Doktorjev psihološki postopek vzame dobesedno in Simonu odreže zdravo nogo, saj naj bi jo pred 150 leti amputirali tudi Drohojowskemu. Po tem šoku Simon dokončno zamenja identiteto, začne govoriti v poljščini in postane Drohojowski. Doktor se zgrozi ob spoznanju, kam ga je pripeljalo oportunistično sodelovanje z oblastjo, Volodja pa na videz prevzame oblast nad zavodom.
Vendar Jančar ne ostane pri tem. Vodilni motiv, ki se ponavlja skozi vso dramo, je namreč Volodjevo spoznanje, da smo vsi »v«. Vsi smo del nekega sistema, sveta, ki nas temeljno določa in omejuje našo individualno svobodo. Ko Volodja na videz nadzoruje ves dramski prostor, pride nov pacient.
Doktor: Ne morem pomagati. En novi je prišel.
Volodja: Poslušaj, doktor ... pst ... slišiš, kakšna lepa tišina je tu ... še oni tam zgoraj v jarku je nehal tipkat ... drugi pa spi ... ti pa ... ponedeljek, en novi ...
Doktor: ... še en iz leta osemnajsto trideset ..., spet en Poljak.
/.../
Volodja: Chopin a? Si rekel Chopin? Skrita ideja, a? Kaj bom pa temu moral odrezat, da bo znal igrat na klavir? Jezik? Roko, a? (Veliki briljantni valček 107, 108)
Nasilje postane Volodjeva nujnost. Njegovo na videz svobodno dejanje, s katerim zagospodari v zavodu, je le začetek večnega kroga nasilja in discipliniranja, ki ga plaši. Drama se zaključi s prišlekom, Chopinom, ki se usede za klavir in zaigra naslovni Veliki briljantni valček. Tega spremlja zadnja didaskalija: »Chopin začne takoj igrati. Sijajna, najboljša izvedba. Nihče se ne gane. Vsi stojijo negibno, Veliki briljantni valček se nadaljuje tudi potem, ko pade zavesa ... in ves čas ... v vseh prostorih.« (108)
Kot bi hotel Jančar povedati, da je ta človekova želja po svobodi, po preseganju družbene in zgodovinske danosti, večna in neuničljiva. Čeprav bodo dramske osebe v tej želji prav gotovo propadle, je slednja nujnost, ki se vedno znova vrača in daje smisel našim eksistencam.
Plakat za krstno uprizoritev v Drami SNG v Ljubljani, 6. 3. 1985, oblikovalec Matjaž Vipotnik, vir Ikonoteka Slogi.
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Drama SNG v Ljubljani, rež. Zvone Šedlbauer, prem. 6. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Silva Čušin (Ljubica), Boris Cavazza (Doktor), Roman Končar (Rajko), Zvone Hribar (Doberman), Ivo Ban (Simon Veber), Polde Bibič (Volodja).
Simon Veber, zgodovinar in slehernik, ki si želi živeti avtentično življenje. »Kljub vsemu temu bi hotel biti Drohojowski, kljub takšni usodi bi si želel biti na njegovem mestu. Za trenutek upora, boja, tveganja, popolne predanosti, za smisel. Avtentično življenje, kaj avtentično, edino pravo življenje – biti vstajnik.« (44)
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Drama SNG Maribor, rež. Peter Veček, prem. 8. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Stanko Potisk (Volodja), Vlado Novak (Simon Veber).
Doktor je psihiater, ki pristaja na prevzgojo potencialno nevarnih posameznikov, da ga ne bi poslali v gledališče, kjer so vsi nori. »Starejši: Še en ampak, pa boš šel nazaj za upravnika zadruge. Ali pa za upravnika gledališča. Bi rad bil upravnik gledališča? Doktor: Nikakor. Tam so sami norci. Starejši: No vidiš ... Torej? Ga boš sprejel?« (48)
Drago Jančar: Veliki Briljantni valček, Drama SNG v Ljubljani, rež. Zvone Šedlbauer, prem. 6. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Brane Grubar (Emerik), Boris Cavazza (Doktor).
Volodja je bolničar, ki svoj sadizem skriva pod zahtevo po redu in disciplini ter ga prikazuje kot neškodljive duhovitosti. Volodja Simonu: »Na tak način midva ne bova prijatelja. Pa bi lahko bila, lepo bi se lahko skupaj nasmejala. Ampak če nočeš, nočeš. Jaz te ne morem silit k smehu. Samo razumet pa moraš tudi ti mene. Saj nočeš, da bi bil jaz žalosten, kaj?« (69)
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, SNG Drama Ljubljana in Drama SNG Maribor, rež. Diego de Brea, prem. 29. 9. 2012, foto Tiberiu Marta, vir Arhiv SNG Maribor. Na fotografiji: Vojko Zidar (Kapetan), Viktor Meglič (Doberman), Alojz Svete (Savel Pavel), Ivica Knez (Bolničar), Vladimir Vlaškalić (Simon Veber), Matija Stipanič (Rajko), Viktor Meglič (Doberman), Gregor Baković (Doktor), Vlado Novak (Volodja), Vojko Zidar (Kapetan), Kristijan Ostanek (Emerik).
Drago Jančar: Veliki Briljantni valček, Drama SNG v Ljubljani, rež. Zvone Šedlbauer, prem. 6. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Ivo Ban (Simon Veber), Polde Bibič (Volodja).
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, SNG Drama Ljubljana in Drama SNG Maribor, rež. Diego de Brea, prem. 29. 9. 2012, foto Tiberiu Marta, vir Arhiv SNG Maribor. Na fotografiji: Ivica Knez (Bolničar), Vladimir Vlaškalić (Simon Veber), Matija Stipanič (Rajko), Vlado Novak (Volodja), Gregor Baković (Doktor), Vojko Zidar (Kapetan), Kristijan Ostanek (Emerik).
Ljubica je umetnica, slikarka in anglistka, ki so jo zlomili že v preteklosti in le še občuduje Simonov pogum, zato se zbližata. »Si pogumen. Si. Kričal si na Tilnika ... Svinje, si kričal. Ne bojiš se ga. Tilnik se boji tebe. Rad bi ti storil nekaj hudega. Vsakemu je že kaj.« (69)
Drago Jančar: Veliki Briljantni valček, Drama SNG v Ljubljani, rež. Zvone Šedlbauer, prem. 6. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Ivo Ban (Simon Veber), Silva Čušin (Ljubica).
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Drama SNG Maribor, rež. Peter Veček, prem. 8. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Vlado Novak (Simon Veber), Irena Muhič (Klara).
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, SNG Drama Ljubljana in Drama SNG Maribor, rež. Diego de Brea, prem. 29. 9. 2012, foto Tiberiu Marta, vir Arhiv SNG Maribor. Na fotografiji: Vojko Zidar (Kapetan), Viktor Meglič (Doberman), Matija Stipanič (Rajko), Alojz Svete (Savel Pavel), Vlado Novak (Volodja), Mateja Pucko (Ljubica).
Klara je Simonova žena, tista, ki je sprva še njegova vez z zunanjim svetom. Prepričana je, da ga bodo v zavodu ozdravili alkoholizma. Na koncu tudi sama ostane v zavodu Svoboda osvobaja.
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Drama SNG Maribor, rež. Peter Veček, prem. 8. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Vlado Novak (Simon Veber), Milena Muhič (Klara).
Še en umetnik, pianist Emerik, ki je nekoč igral z Leningrajsko filharmonijo, sedaj pa je alkoholik in postane Volodjev ovaduh. »Ne vem, kaj bo, jaz se ne zanimam za politiko. Zgodovinar nekaj piše, Savel Pavel bo govoril, Rajko bo razdelil liste, ne vem točno.« (84)
Drago Jančar, Veliki briljantni valček, SNG Drama v Ljubljani, rež. Zvone Šedlbauer, prem. 6. 3. 1985, foto Tone Stojko, vir Ikonoteka Slogi. Na fotografiji: Igor Samobor (Chopin), Brane Grubar (Emerik), Boris Cavazza (Doktor).
Producent: Slovenski gledališki inštitut – SLOGI, 2024
Avtor razstave: dr. Gašper Troha (SLOGI)
Obdelava fotografij: Tone Stojko, Andrej Ovsec
Digitalizacija: Andrej Ovsec (SLOGI)
Lektura: Andraž Polončič Ruparčič
Vir:
Drago Jančar: Veliki briljantni valček, DZS, 1996.