Kulturni dom tržaških Slovencev
Dušan Željeznov, Ljubljanski dnevnik, 26. 9. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
266 Kulturni dom tržaških Slovencev
bodo predvidoma odprli 20. novembra
pripravlja Slovensko gledališče v Trstu premiero Kreftove drame
Za slavnostno otvoritev
o Prešernu
»Najverjetneje bomo v petek 20. novembra s svečanim koncertom slovesno odprli Slovenski kulturni dom v Trstu,« je začel naš razgovor urednik »Primorskega dnevnika« in upravnik Slovenskega gledališča v Trstu Rado Rauber. »Za koncert kot otvoritveno predstavo Slovenskega doma v Trstu smo se odločili zato, ker pričakujemo ugledne goste in politične predstavnike tako z italijanske kot jugoslovanske strani. Slovesni otvoritveni koncert bodo izvajali orkester in pevci ter bo tokrat prvič na sporedu Kantata našega tržaškega skladatelja Pavla Merkuja na temo Kosovelovih pesmi. Naslednjega dne, v soboto, 21. novembra pa naj bi bila na novem odru Slovenskega kulturnega doma v Trstu prva gledališka predstava Slovenskega gledališča v Trstu. V nedeljo, 22. novembra pa bi ponovili otvoritveni koncert tudi za občinstvo,« je poudaril tovariš Rado Rauber in pripomnil, da so termini otvoritvenih dni zgolj približno točni, ker vplivajo na dokončno določitev datuma otvoritve predvsem zunanji činitelji, ki so izven okvira graditeljev in predstavnikov Slovenskega doma v Trstu. »Dom bo tehnično in gradbeno do takrat popolnoma pripravljen, o čemer se boste lahko tudi kasneje prepričali, ko bomo obiskali poslopje doma v ulici Petronio,« je povedal na začetku našega razgovora Rado Rauber v prostorih uredništva Primorskega dnevnika, ki so v središču okraja Sv. Jakob v Trstu, okraja, za katerega je še danes značilno, da ga pretežno naseljujejo Slovenci.
Našega razgovora se je naj bi počastili otvoritev na-
udeležil tudi Filibert Bene-
detič, tajnik Slovenskega gle-
dališča v Trstu. Na vpraša-
nje, kaj nameravajo uprizo-
riti kot prvo gledališko pred-
stavo v novem Slovenskem
kulturnem domu v Trstu, je
tovariš Benedetič dejal:
DRAMA O PREŠERNU
»PO BREZKONČNI POTI«
»Ko smo iskali original-
no slovensko delo, s katerim
šega doma, smo pomislili na
našega znanega dramatika
dr. Bratka Krefta, ki se že
več let ukvarja z odrsko re-
alizacijo življenja in dela na-
šega Prešerna. Tovariš dr.
Kreft je na našo prošnjo ta-
koj pristal, vendar pa smo
ga prosili, naj bi svojega
Prešerna za naše prilike mal-
ce bolj idealiziral. Kreftovo
dramo o Prešernu, ki nosi na-
slov »Po brezkončni poti«,
smo že prejeli in se priprav-
ljamo na študij. Drama pred-
stavlja vsekakor nekaj nove-
ga za slovensko dramatiko,
saj je Kreft skušal na podla-
gi elizabetinskega odra skrči-
ti scenski element na mini-
mum in v ospredje in sre-
dišče postaviti Prešernovo
figuro.
V zvezi z
ščem bi rad
da v Trstu, razen
gledališča, dolgo časa nismo
imeli nobenega stalnega gle-
dališča in smo letos celo po-
stali nekako uradno prizna-
v kategoriji priznanih gleda-
lišč. Sami veste, da so v Ita-
liji stalna dramska gledali-
šča maloštevilna in jih je do
so v Trstu, tu mislim na ita-
lijansko dramsko gledališče,
dalje v Milanu, Torinu, Ge-
novi, Firencah, Bologni, Ri-
mu, Neaplju in Palermu.
Naj se še enkrat povrnem h
Kreftovi drami. Prepričan sem,
da bo njegovo besedilo ustrezalo takšnemu zgodovinskemu trenutku, kot je otvoritev našega Slovenskega kulturnega doma v Trstu. Kreftova drama »Po brezkončni poti« nosi podnaslov Pripovedal še to, zori iz Prešernovega življenja in z njeno uprizoritvijo bomo ne- našega kako proslavili tudi 40-letnico literarnega Kreftovega dela. Dramo bo režiral naš režiser Jože gust Cernigoj skupno z Vladimirom Rijavcem, scensko glas-
Alenka Bartlova. Naslovno vlo-
medtem ko pripravlja kostume
go Prešerna smo zaupali naše
mu igralcu Jošku Lukežu, ome-
nim pa naj samo še to, da bo
nastopalo v tej drami kakih 40
oseb in smo bili zato prisiljeni
povabiti tudi nekatere goste iz
Ljubljane (Valič, Furijan). Hkra-
ti pa si prizadevamo, da bi zbra-
li na tej predstavi skupaj vse
tiste slovenske igralce, ki so vča-
sih sodelovali v našem gledali-
šču,« je zaključil tovariš Bene-
detič.
Ko smo zapuščali Sloven-
ski kulturni dom v Trstu,
smo odhajali s prepričanjem,
da je tudi po estetski plati
dom svojevrstna arhitekton-
ska umetnina, saj je obložen
z marmorjem, dalje ima ste
ne obložene s keramiko iz
Vojnika, muranske lestence
smo že omenili, prav tako pa
tudi intarzije slovenskega
tržaškega slikarja Avgusta
Černigoja, ki bo poleg foyer-
originalnega muranskega stekla.
Za foyer bo slikar Avgust Cer- ja opremil tudi malo dvorano
nigoj naredil potrebne intarzije, in druge prostore v Sloven-
ki bodo alegorično predstavljale skem kulturnem domu.
ribiče, umetnike in sploh prizo-
re iz vsakdanjega življenja. Ko
SEDEMNADSTROPNO BELO POSLOPJE
V ULICI PETRONIO
Po razgovoru smo se napotili
iz uredništva Primorskega dnev-
nika v ulico Petronio, ki je ne-
daleč od Vie Montecchi, kjer ima
sedež Primorski dnevnik. Že od
daleč smo zagledali impozantno
sedemnadstropno, z marmorjem
obloženo stavbo, ki je že zunaj
pričala, da gredo dela zares h
koncu. Po projektih ing. Mihev-
ca bo Slovenski kulturni dom
verjetno eden najmodernejših in
tudi najlepših gledališč in kul-
turnih poslopij ne samo v Trstu,
temveč v vsej Italiji. O tem smo
se najbolje prepričali, ko smo
vstopili v dom sam.
Tovariša Rauber in Benedetič
sta mi že na začetku povedala
nekaj podatkov of domu, ki so
sami po sebi dovolj impozantni:
v gledališki dvorani je prosto-
ra za 536 obiskovalcev, oder je
vrtljiv in ga osvetljuje več kot
100 reflektorjev. Za vodenje re-
flektorjev so morali zgraditi po-
sebno komandno kabino s pul-
tom, ki na zunaj spominja na
elektronski računski stroj. Dalje
bodo za oder porabili nič več in
nič manj kot poldrugi kilometer
zaves, skratka, oder v Sloven-
skem kulturnem domu bo vse
kákor kos tudi najtežjim in naj-
večjim gledališkim predstavam.
Posebno lep je gledališki fo-
yer, v katerem visijo lestenci iz
dom. Sedanji dom pa
zgradili tržaški Slovenci s
svojimi prispevki, dalje s pri-
spevki iz domovine in tudi
je značilno tudi to, da je zgra-
jen v enem samem loku in ne- italijanska vlada je prispeva-
Zadnja dela v impozantnem kako obešen na ostrešje. Nad la k zgraditvi Slovenskega
foyerju, ki vodi v gledališko foyerjem smo obiskali še malo doma pomemben materialni
dvorano
smo iz foyerja stopili v dvorano, ga kulturnega doma v Trstu
smo zagledali ogromen lestenec, bo tako popravljena velika
prav tako iz muranskega stekla.
ki bo razsvetljeval dvorano. Ob krivica Slovencem v Trstu,
tej priložnosti sem zvedel, da je ki so jim fašisti po prvi sve-
dvorana izredno akustična in da tovni vojni požgali njihov
je vse akustične, meritve opravil
inštitut za akustiko torinske uni-
verze pod vodstvom znanega
strokovnjaka s tega področja ing.
Sacerdotija. Za strop v dvorani
dvorano v tretjem nadstropju,
kjer bo gledališče lahko prire- delež. DUŠAN ŽELJEZNOV
POLEG GLEDALIŠČA
BODO TU ŠE ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
IN KLUBSKI PROSTORI
ski kulturni dom v Trstu slu-
Vendar pa ne bo Sloven-
žil samo gledališki dejavno-
sti, kateri je v prvi vrsti na-
menjen. V domu bo našla
študijska knjižnica, dalje bor
svoje prostore tua
do tu klubski prostori trža-
ških Slovencev in seveda ne
bo manjkal tudi bife, oziro-
ma značilni italijanski bar,
ki bo imel na vrhu tudi te-
raso, odkoder je prečudovit
razgled na mesto Trst. Do te-
rase v sedmem nadstropju bo
vozilo dvigalo.
Z otvoritvijo Slovenske-
ga kulturnega doma v Trstu
bo tako popravljena velika
krivica Slovencem v Trstu,
ki so jim fašisti po prvi sve-
tovni vojni požgali njihov
dom. Sedanji dom pa so
zgradili tržaški Slovenci s
svojimi prispevki, dalje s
prispevki iz domovine in
tudi italijanska vlada je pri-
spevala k zgraditvi Slove-
nskega doma pomemben
materialni delež.
DUŠAN ŽELJEZNOV
- Osebe
- Alenka Bartl Jožko Lukeš Filibert Benedetič Vladimir Rijavec Avgust Černigoj Bratko Kreft Rado Rauber Jože Černigoj Dušan Željeznov
- Producenti
- SSG Trst
- Uprizoritve
- PO BREZKONČNI POTI, Babič, 1964
- Opomba
- Otvoritvena sezona;
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-09-2701-2800_2815-2816