Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Kulturni dom tržaških Slovencev

Dušan Željeznov, Ljubljanski dnevnik, 26. 9. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
266 Kulturni dom tržaških Slovencev bodo predvidoma odprli 20. novembra pripravlja Slovensko gledališče v Trstu premiero Kreftove drame Za slavnostno otvoritev o Prešernu »Najverjetneje bomo v petek 20. novembra s svečanim koncertom slovesno odprli Slovenski kulturni dom v Trstu,« je začel naš razgovor urednik »Primorskega dnevnika« in upravnik Slovenskega gledališča v Trstu Rado Rauber. »Za koncert kot otvoritveno predstavo Slovenskega doma v Trstu smo se odločili zato, ker pričakujemo ugledne goste in politične predstavnike tako z italijanske kot jugoslovanske strani. Slovesni otvoritveni koncert bodo izvajali orkester in pevci ter bo tokrat prvič na sporedu Kantata našega tržaškega skladatelja Pavla Merkuja na temo Kosovelovih pesmi. Naslednjega dne, v soboto, 21. novembra pa naj bi bila na novem odru Slovenskega kulturnega doma v Trstu prva gledališka predstava Slovenskega gledališča v Trstu. V nedeljo, 22. novembra pa bi ponovili otvoritveni koncert tudi za občinstvo,« je poudaril tovariš Rado Rauber in pripomnil, da so termini otvoritvenih dni zgolj približno točni, ker vplivajo na dokončno določitev datuma otvoritve predvsem zunanji činitelji, ki so izven okvira graditeljev in predstavnikov Slovenskega doma v Trstu. »Dom bo tehnično in gradbeno do takrat popolnoma pripravljen, o čemer se boste lahko tudi kasneje prepričali, ko bomo obiskali poslopje doma v ulici Petronio,« je povedal na začetku našega razgovora Rado Rauber v prostorih uredništva Primorskega dnevnika, ki so v središču okraja Sv. Jakob v Trstu, okraja, za katerega je še danes značilno, da ga pretežno naseljujejo Slovenci. Našega razgovora se je naj bi počastili otvoritev na- udeležil tudi Filibert Bene- detič, tajnik Slovenskega gle- dališča v Trstu. Na vpraša- nje, kaj nameravajo uprizo- riti kot prvo gledališko pred- stavo v novem Slovenskem kulturnem domu v Trstu, je tovariš Benedetič dejal: DRAMA O PREŠERNU »PO BREZKONČNI POTI« »Ko smo iskali original- no slovensko delo, s katerim šega doma, smo pomislili na našega znanega dramatika dr. Bratka Krefta, ki se že več let ukvarja z odrsko re- alizacijo življenja in dela na- šega Prešerna. Tovariš dr. Kreft je na našo prošnjo ta- koj pristal, vendar pa smo ga prosili, naj bi svojega Prešerna za naše prilike mal- ce bolj idealiziral. Kreftovo dramo o Prešernu, ki nosi na- slov »Po brezkončni poti«, smo že prejeli in se priprav- ljamo na študij. Drama pred- stavlja vsekakor nekaj nove- ga za slovensko dramatiko, saj je Kreft skušal na podla- gi elizabetinskega odra skrči- ti scenski element na mini- mum in v ospredje in sre- dišče postaviti Prešernovo figuro. V zvezi z ščem bi rad da v Trstu, razen gledališča, dolgo časa nismo imeli nobenega stalnega gle- dališča in smo letos celo po- stali nekako uradno prizna- v kategoriji priznanih gleda- lišč. Sami veste, da so v Ita- liji stalna dramska gledali- šča maloštevilna in jih je do so v Trstu, tu mislim na ita- lijansko dramsko gledališče, dalje v Milanu, Torinu, Ge- novi, Firencah, Bologni, Ri- mu, Neaplju in Palermu. Naj se še enkrat povrnem h Kreftovi drami. Prepričan sem, da bo njegovo besedilo ustrezalo takšnemu zgodovinskemu trenutku, kot je otvoritev našega Slovenskega kulturnega doma v Trstu. Kreftova drama »Po brezkončni poti« nosi podnaslov Pripovedal še to, zori iz Prešernovega življenja in z njeno uprizoritvijo bomo ne- našega kako proslavili tudi 40-letnico literarnega Kreftovega dela. Dramo bo režiral naš režiser Jože gust Cernigoj skupno z Vladimirom Rijavcem, scensko glas- Alenka Bartlova. Naslovno vlo- medtem ko pripravlja kostume go Prešerna smo zaupali naše mu igralcu Jošku Lukežu, ome- nim pa naj samo še to, da bo nastopalo v tej drami kakih 40 oseb in smo bili zato prisiljeni povabiti tudi nekatere goste iz Ljubljane (Valič, Furijan). Hkra- ti pa si prizadevamo, da bi zbra- li na tej predstavi skupaj vse tiste slovenske igralce, ki so vča- sih sodelovali v našem gledali- šču,« je zaključil tovariš Bene- detič. Ko smo zapuščali Sloven- ski kulturni dom v Trstu, smo odhajali s prepričanjem, da je tudi po estetski plati dom svojevrstna arhitekton- ska umetnina, saj je obložen z marmorjem, dalje ima ste ne obložene s keramiko iz Vojnika, muranske lestence smo že omenili, prav tako pa tudi intarzije slovenskega tržaškega slikarja Avgusta Černigoja, ki bo poleg foyer- originalnega muranskega stekla. Za foyer bo slikar Avgust Cer- ja opremil tudi malo dvorano nigoj naredil potrebne intarzije, in druge prostore v Sloven- ki bodo alegorično predstavljale skem kulturnem domu. ribiče, umetnike in sploh prizo- re iz vsakdanjega življenja. Ko SEDEMNADSTROPNO BELO POSLOPJE V ULICI PETRONIO Po razgovoru smo se napotili iz uredništva Primorskega dnev- nika v ulico Petronio, ki je ne- daleč od Vie Montecchi, kjer ima sedež Primorski dnevnik. Že od daleč smo zagledali impozantno sedemnadstropno, z marmorjem obloženo stavbo, ki je že zunaj pričala, da gredo dela zares h koncu. Po projektih ing. Mihev- ca bo Slovenski kulturni dom verjetno eden najmodernejših in tudi najlepših gledališč in kul- turnih poslopij ne samo v Trstu, temveč v vsej Italiji. O tem smo se najbolje prepričali, ko smo vstopili v dom sam. Tovariša Rauber in Benedetič sta mi že na začetku povedala nekaj podatkov of domu, ki so sami po sebi dovolj impozantni: v gledališki dvorani je prosto- ra za 536 obiskovalcev, oder je vrtljiv in ga osvetljuje več kot 100 reflektorjev. Za vodenje re- flektorjev so morali zgraditi po- sebno komandno kabino s pul- tom, ki na zunaj spominja na elektronski računski stroj. Dalje bodo za oder porabili nič več in nič manj kot poldrugi kilometer zaves, skratka, oder v Sloven- skem kulturnem domu bo vse kákor kos tudi najtežjim in naj- večjim gledališkim predstavam. Posebno lep je gledališki fo- yer, v katerem visijo lestenci iz dom. Sedanji dom pa zgradili tržaški Slovenci s svojimi prispevki, dalje s pri- spevki iz domovine in tudi je značilno tudi to, da je zgra- jen v enem samem loku in ne- italijanska vlada je prispeva- Zadnja dela v impozantnem kako obešen na ostrešje. Nad la k zgraditvi Slovenskega foyerju, ki vodi v gledališko foyerjem smo obiskali še malo doma pomemben materialni dvorano smo iz foyerja stopili v dvorano, ga kulturnega doma v Trstu smo zagledali ogromen lestenec, bo tako popravljena velika prav tako iz muranskega stekla. ki bo razsvetljeval dvorano. Ob krivica Slovencem v Trstu, tej priložnosti sem zvedel, da je ki so jim fašisti po prvi sve- dvorana izredno akustična in da tovni vojni požgali njihov je vse akustične, meritve opravil inštitut za akustiko torinske uni- verze pod vodstvom znanega strokovnjaka s tega področja ing. Sacerdotija. Za strop v dvorani dvorano v tretjem nadstropju, kjer bo gledališče lahko prire- delež. DUŠAN ŽELJEZNOV POLEG GLEDALIŠČA BODO TU ŠE ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IN KLUBSKI PROSTORI ski kulturni dom v Trstu slu- Vendar pa ne bo Sloven- žil samo gledališki dejavno- sti, kateri je v prvi vrsti na- menjen. V domu bo našla študijska knjižnica, dalje bor svoje prostore tua do tu klubski prostori trža- ških Slovencev in seveda ne bo manjkal tudi bife, oziro- ma značilni italijanski bar, ki bo imel na vrhu tudi te- raso, odkoder je prečudovit razgled na mesto Trst. Do te- rase v sedmem nadstropju bo vozilo dvigalo. Z otvoritvijo Slovenske- ga kulturnega doma v Trstu bo tako popravljena velika krivica Slovencem v Trstu, ki so jim fašisti po prvi sve- tovni vojni požgali njihov dom. Sedanji dom pa so zgradili tržaški Slovenci s svojimi prispevki, dalje s prispevki iz domovine in tudi italijanska vlada je pri- spevala k zgraditvi Slove- nskega doma pomemben materialni delež. DUŠAN ŽELJEZNOV
Report a problem to oder@slogi.si.