Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

František Langer (1888-1965)

Književne novine, 21. 8. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
FRANTIŠEK LANGER (1888-1965) NEDAVNO je stigla vest da je 2. avgusta ove godine u Pragu umro, u svojoj 77. godini, poznati češki pripovedač, romansijer i dramatičar, narodni umetnik František Langer. Proživevši dva svetska rata (u prvom je kao vojni lekar prošao sa češkom Legijom kroz Rusiju, a u drugom se, posle emigracije u Poljskoj i Francuskoj, zaustavio u Londonu, gde je na tamošnjem radiju aktivno sudelovao u čehoslovačkom programu), Langer je revidirao i produbio svoje poznavanje i osećanje života. Jer, njegov književni početak bio je obeležen pre svega brigom za formu, za stil, negovani izraz, za kojim se inače u tadašnjoj književnosti osećala potreba. Prvu Langerovu knjigu pozdravio je F. X. Šalda 1910. godine: „Odavno u češkoj literaturi nije bilo radosnijeg debija no što je „Zlatna Venera" g. Langera. Za reč se tu javlja ne samo izraziti talenat, istinski, rođeni pesnik, već i stvaralac jake umetničke kulture". Kasnije stvaranje Langerovo posvećeno je svakodnevnim problemima i ljudima sa praške periferije, ratnim uspomenama, deci; u njemu su se stapali sentimentalnost, socijalnost, moralizam u književnom izrazu koji je uspešno težio običnom, govornom jeziku prožetom dobroćudnim humorom i ironijom. Od mnogih njegovih knjiga poznate su zbirke pripovedaka „Sanjari i ubice", „Priče iz predgrađa", satirično-fantastični roman „Čudo u porodici", komedije i drame „Pre bi kamila kroz iglene uši...", „Periferija", „Anđeli među nama", „Bronzana rapsodija" (od kojih su neke filmovane), zatim memoari „Bili i Bilo" i druge. Napisao je prvi češki dečji detektivski roman, a sa braćom Čapek odveo je češku dramu na svetske pozornice. No u doba tzv. kulta ličnosti (1948-1956) bio je zbog svoga duhovnog srodstva sa braćom Čapek i T. G. Masarykom u senci, zaboravljen, da bi potom opet izbio na videlo. Poslednja Langerova knjiga, „Filatelističke priče", objavljena je proletos, a njegovu smrt praške „Literarne novine" (u broju od 7. avgusta) komemorisale su sa četiri napisa. U našoj zemlji Langer nije bio nepoznat: prikazivan je na beogradskoj sceni („Preobražaj Ferdiša Pištore", 1929), prevedene su njegove knjige „Pas druge čete" (1929) i „Deca i bodež" (1948). A na I kongresu jugoslovenskih književnika, u Beogradu 1946, kao član čehoslovačke delegacije, František Langer bio je izabran u počasno predsedništvo kongresa. MIB

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.