Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Vsakih deset let

Ala Peče, Delavska enotnost, 26. 11. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
S predstave F. G. Lorce »Dom Bernarde Albe« v uprizoritvi gledališča »Tone Čufar« z Jesenic v ljubljanski Drami DELOVSKA ENOTNOST 26.XI.64. pel cute 26.x1.64. OCENE KRITIKE INFORMACIJE Redki so primeri, da stopi na oder naše osrednje gledališke hiše amaterski igralski ansambel; morda komaj enkrat v dolgih desetih letih in takrat je to dogodek svojevrstnega pomena. Dogodek za ansambel, ki si je kupil vstopnico za v ljubljansko Dramo z umetniško kvaliteto svojega poustvarjanja in tudi za gledalce, ki smo včasih resda že kar prenasičeni s »pravo« in »nepravo« umetnostjo profesionalnih teatrov. Tega smo se lahko ponovno ovedli pretekli petek, ko je v Ljubljani gostovalo gledališče »Tone Čufar« z Jesenic z delom Federica Garcie Lorce »Dom Bernarde Albe«. Ni pretirano, če zapišem, da je bil večer z Jesničani lepo doživetje. Tista neposrednost v podajanju igralcev-ljubiteljev, topla prisrčnost njihovega pristopa do samega dela G. Lorce in do publike, nepotvorjeno podoživljanje, celo spodrsljaji — vse to je bilo kot učno-zgodovinska knjiga, kako je nastala in se razvijala odrska umetnost iz človekove želje in nuje izražanja ter oblikovanja lepote, misli, resnice, hrepenenj... Ni naš namen, da bi danes ocenili uprizoritev »Doma Bernarde Albe« kot tako, ki je prinesla letos »Tonetu Čufarju« prvo nagrado na jugoslovanskem festivalu amaterskih odrov na Hvaru. Nagrada in tokratni nastop v Drami SNG, ki ga je pripravilo predsedstvo Sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij ljubljanskega okraja skupaj z upravo Drame sta dovoljšno jamstvo za kvaliteto predstave. Bolj nam gre za to, da poudarimo pomen in živost gledališkega ljubiteljstva, sploh in njegov tokratni konkretni sprejem sredi Ljubljane, ki tovrstnega ljubiteljstva v žlahtnem pomenu te besede ne pozna in ga najbrž tudi sama ne bo nikoli razvila. Zato škoda, da si ni »Doma Bernarde Albe« ogledalo večje število siceršnje, redne gledališke publike, tudi tiste iz vrst družbeno-političnih delavcev. Jeseničani so dočakali sicer kljub temu prisrčen sprejem in poželi obilico zasluženega priznanja. Vendar, če danes tolikomi in celoviti kulturi, potem jo tudi vsi, ki o tem pišemo in govorimo, vsaj enkrat v desetih letih celovito spremljajmo. Sicer nam ne bo nihče — kot se včasih že dogaja — ničesar več verjel. ALA PEČE

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1964-11-3101-3200_3288
Javi napako na oder@slogi.si.