Vsakih deset let
Ala Peče, Delavska enotnost, 26. 11. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
S predstave F. G. Lorce »Dom Bernarde Albe« v uprizoritvi gledališča »Tone Čufar« z Jesenic v ljubljanski Drami
DELOVSKA ENOTNOST 26.XI.64.
pel cute 26.x1.64.
OCENE KRITIKE INFORMACIJE
Redki so primeri, da stopi na oder naše osrednje gledališke hiše amaterski igralski ansambel; morda komaj enkrat v dolgih desetih letih in takrat je to dogodek svojevrstnega pomena. Dogodek za ansambel, ki si je kupil vstopnico za v ljubljansko Dramo z umetniško kvaliteto svojega poustvarjanja in tudi za gledalce, ki smo včasih resda že kar prenasičeni s »pravo« in »nepravo« umetnostjo profesionalnih teatrov. Tega smo se lahko ponovno ovedli pretekli petek, ko je v Ljubljani gostovalo gledališče »Tone Čufar« z Jesenic z delom Federica Garcie Lorce »Dom Bernarde Albe«.
Ni pretirano, če zapišem, da je bil večer z Jesničani lepo doživetje. Tista neposrednost v podajanju igralcev-ljubiteljev, topla prisrčnost njihovega pristopa do samega dela G. Lorce in do publike, nepotvorjeno podoživljanje, celo spodrsljaji — vse to je bilo kot učno-zgodovinska knjiga, kako je nastala in se razvijala odrska umetnost iz človekove želje in nuje izražanja ter oblikovanja lepote, misli, resnice, hrepenenj...
Ni naš namen, da bi danes ocenili uprizoritev »Doma Bernarde Albe« kot tako, ki je prinesla letos »Tonetu Čufarju« prvo nagrado na jugoslovanskem festivalu amaterskih odrov na Hvaru. Nagrada in tokratni nastop v Drami SNG, ki ga je pripravilo predsedstvo Sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij ljubljanskega okraja skupaj z upravo Drame sta dovoljšno jamstvo za kvaliteto predstave. Bolj nam gre za to, da poudarimo pomen in živost gledališkega ljubiteljstva, sploh in njegov tokratni konkretni sprejem sredi Ljubljane, ki tovrstnega ljubiteljstva v žlahtnem pomenu te besede ne pozna in ga najbrž tudi sama ne bo nikoli razvila. Zato škoda, da si ni »Doma Bernarde Albe« ogledalo večje število siceršnje, redne gledališke publike, tudi tiste iz vrst družbeno-političnih delavcev. Jeseničani so dočakali sicer kljub temu prisrčen sprejem in poželi obilico zasluženega priznanja. Vendar, če danes tolikomi in celoviti kulturi, potem jo tudi vsi, ki o tem pišemo in govorimo, vsaj enkrat v desetih letih celovito spremljajmo. Sicer nam ne bo nihče — kot se včasih že dogaja — ničesar več verjel.
ALA PEČE
This article has not been reviewed yet.
- People
- Federico García Lorca
- Archival material identifier
- 1964-11-3101-3200_3288