Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Kulturna kronika

Zlatoust, Pavliha, 9. 3. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Kulturna kronika Spet ena od »Učenih žensk« pri »Delu«, ki kot Molierove so jako znane, podvrgla je »Amandusa« skalpelu učene kritike in hude rane po vsem telesu hrabro mu zadala, nosila pa narobe je očala, saj Hiengu razcefrala je scenarij, ki je doslej od naših kar najboljši, potem je strla Kralja v kritični košari, trdeč, da je samo dekorativen, čeprav je intenzivno kreativen, režiji pravi, da le dopolnjuje, čeprav dramatičnost jo odlikuje. Le eno res pravilno je zadela, da debitantka Zupanc ni uspela, saj njen obraz je tog kot mrtva maska, ki vse ves čas enako zre brez haska, saj če oči le z velikostjo v svet strmijo, kot kakšna dva reflektorčka brez duše, to jasen znak je ustvarjalne suše. Suma sumarum kritičarka naša obnaša se kot klasični Slovenci, ki sami sebe stolčemo s polenci, s pahljačami pa božamo vse tuje. S tem se kultura samouničuje, saj krokodil se zdi nam tuj martinček, domača pa turbina majhen mlinček, nam tuje srake slavčje žvrgolijo in tuji skobci orli se nam zdijo. »Amandus« orel ni, a je vsaj sokol. Je Brecelj-Levar Ana v »Matičku« jubilej slavila. Igralka brez debat priznana odlikovanje je dobila, ki z njim jo je počastil Tito, ker je Taliji vdana ognjevito. V »Večerni šoli« nam TV satira, vsi upamo, da le navidez hira, da si privoščila je sama le odmor, ko zavozila v jalov »ljudski« je humor, ki smeh sicer zbudi, a te uspava, da top satire kar pozabiš si nabiti in barka naših grehov mimo splava tako, da ne uspeš je potopiti. Zlatoust
Oznaka arhivskega gradiva
1966-03-5501-5600_5622
Javi napako na oder@slogi.si.