Kulturna kronika
Zlatoust, Pavliha, 9. 3. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Kulturna kronika
Spet ena od »Učenih žensk« pri »Delu«,
ki kot Molierove so jako znane,
podvrgla je »Amandusa« skalpelu
učene kritike in hude rane
po vsem telesu hrabro mu zadala,
nosila pa narobe je očala,
saj Hiengu razcefrala je scenarij,
ki je doslej od naših kar najboljši,
potem je strla Kralja v kritični košari,
trdeč, da je samo dekorativen,
čeprav je intenzivno kreativen,
režiji pravi, da le dopolnjuje,
čeprav dramatičnost jo odlikuje.
Le eno res pravilno je zadela,
da debitantka Zupanc ni uspela,
saj njen obraz je tog kot mrtva maska,
ki vse ves čas enako zre brez haska,
saj če oči le z velikostjo v svet strmijo,
kot kakšna dva reflektorčka brez duše,
to jasen znak je ustvarjalne suše.
Suma sumarum kritičarka naša
obnaša se kot klasični Slovenci,
ki sami sebe stolčemo s polenci,
s pahljačami pa božamo vse tuje.
S tem se kultura samouničuje,
saj krokodil se zdi nam tuj martinček,
domača pa turbina majhen mlinček,
nam tuje srake slavčje žvrgolijo
in tuji skobci orli se nam zdijo.
»Amandus« orel ni, a je vsaj sokol.
Je Brecelj-Levar Ana
v »Matičku« jubilej slavila.
Igralka brez debat priznana
odlikovanje je dobila,
ki z njim jo je počastil Tito,
ker je Taliji vdana ognjevito.
V »Večerni šoli« nam TV satira,
vsi upamo, da le navidez hira,
da si privoščila je sama le odmor,
ko zavozila v jalov »ljudski« je humor,
ki smeh sicer zbudi, a te uspava,
da top satire kar pozabiš si nabiti
in barka naših grehov mimo splava
tako, da ne uspeš je potopiti.
Zlatoust
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- People
- Andrej Hieng
- Archival material identifier
- 1966-03-5501-5600_5622