Prešernovo gledališče da ali ne
Delovna skupnost PG, Glas, 5. 6. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Vsako dopoldne so se na Jesenicah sestali režiserji, dramaturgi in drugi kulturni delavci, da so spregovorili o predstavi prejšnjega večera v okviru revije dramskih skupin Slovenije
Prešernovo gledališče da ali ne
V zadnjem času opažamo pod tem naslovom prizadevanja, ki naj sedanjo dejavnost PG, ki je ne samo v stagnaciji, temveč v resnem upadanju, dokončno reši.
Za rešitev tega kulturnega vprašanja je več predlogov in vzrokov. V tako kulturno in ekonomsko razviti komuni kot je Kranj ni več mogoče živeti brez sistematičnega kvalitetnega gledališkega življenja.
V zadnjih letih PG nikakor ne more reševati tega vprašanja z amaterskim kadrom, ki ga je iz leta v leto manj in je na svojih delovnih mestih polno zaseden, tako da mu za sistematično gledališko delo ostaja le bore malo časa. Predstave amaterskega gledališča nikakor ne morejo uspešno konkurirati v kvaliteti predstavam poklicnih gledališč, ki prihajajo na gostovanje v Kranj.
Z ozirom na vsak dan bolj zaostrene in vsak dan višje kvalitetne kriterije je nujno, da se osnuje res dobro gledališče, z visoko kvalitetno gledališko usmerjenostjo, ki jo moramo posredovati občanu. Le tako lahko opravlja svoje poslanstvo in odlikuje duhovno vodstvo našega človeka.
Ob ustanovitvi stojimo pred dvema predlogoma:
Ali takoj ustanoviti poklicno ustanovo z vsem tehničnim, igralskim in administrativno vodstvenim osebjem, kar seveda zahteva znatna finančna sredstva in je rezultat dela pričakovati šele v drugi ali tretji sezoni.
Ali pa ustanoviti gledališče, ki bi sodelovalo z Mestnim gledališčem ljubljanskim in bi lahko takoj pričelo z delom. Tako bi lahko takoj dobili predstave na kvalitetni ravni.
Pri takem postopnem nastajanju gledališča, bi v samem začetku odpadli tehnični kadri, strokovno osebje in s tem bi se tudi precej znižala potrebna finančna sredstva. Ko pa bi bili pogoji za osamosvojitev ugodni, lahko izvršita obe komuni sporazumno odcepitev.
To vprašanje bodoče oblike gledališkega življenja v Kranju pa morajo reševati vsi, tako družbeno-politične organizacije, kakor tudi kulturne ustanove in posamezniki. K čimboljši in najhitrejši uspešni rešitvi pa bo pripomogla javna tribuna, ki bo v Kranju 13. junija ob 19.30 v Delavskem domu.
Delovna skupnost PG
Ta članek še ni bil pregledan.
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-06-4001-4100_3957