Prešernovo gledališče da ali ne
Delovna skupnost PG, Glas, 5. 6. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Vsako dopoldne so se na Jesenicah sestali režiserji, dramaturgi in drugi kulturni delavci, da so spregovorili o predstavi prejšnjega večera v okviru revije dramskih skupin Slovenije
Prešernovo gledališče da ali ne
V zadnjem času opažamo pod tem naslovom prizadevanja, ki naj sedanjo dejavnost PG, ki je ne samo v stagnaciji, temveč v resnem upadanju, dokončno reši.
Za rešitev tega kulturnega vprašanja je več predlogov in vzrokov. V tako kulturno in ekonomsko razviti komuni kot je Kranj ni več mogoče živeti brez sistematičnega kvalitetnega gledališkega življenja.
V zadnjih letih PG nikakor ne more reševati tega vprašanja z amaterskim kadrom, ki ga je iz leta v leto manj in je na svojih delovnih mestih polno zaseden, tako da mu za sistematično gledališko delo ostaja le bore malo časa. Predstave amaterskega gledališča nikakor ne morejo uspešno konkurirati v kvaliteti predstavam poklicnih gledališč, ki prihajajo na gostovanje v Kranj.
Z ozirom na vsak dan bolj zaostrene in vsak dan višje kvalitetne kriterije je nujno, da se osnuje res dobro gledališče, z visoko kvalitetno gledališko usmerjenostjo, ki jo moramo posredovati občanu. Le tako lahko opravlja svoje poslanstvo in odlikuje duhovno vodstvo našega človeka.
Ob ustanovitvi stojimo pred dvema predlogoma:
Ali takoj ustanoviti poklicno ustanovo z vsem tehničnim, igralskim in administrativno vodstvenim osebjem, kar seveda zahteva znatna finančna sredstva in je rezultat dela pričakovati šele v drugi ali tretji sezoni.
Ali pa ustanoviti gledališče, ki bi sodelovalo z Mestnim gledališčem ljubljanskim in bi lahko takoj pričelo z delom. Tako bi lahko takoj dobili predstave na kvalitetni ravni.
Pri takem postopnem nastajanju gledališča, bi v samem začetku odpadli tehnični kadri, strokovno osebje in s tem bi se tudi precej znižala potrebna finančna sredstva. Ko pa bi bili pogoji za osamosvojitev ugodni, lahko izvršita obe komuni sporazumno odcepitev.
To vprašanje bodoče oblike gledališkega življenja v Kranju pa morajo reševati vsi, tako družbeno-politične organizacije, kakor tudi kulturne ustanove in posamezniki. K čimboljši in najhitrejši uspešni rešitvi pa bo pripomogla javna tribuna, ki bo v Kranju 13. junija ob 19.30 v Delavskem domu.
Delovna skupnost PG
This article has not been reviewed yet.
- Archival material identifier
- 1965-06-4001-4100_3957