Carlo Goldoni: Pahljača
Josip Vidmar, Delo, 2. 6. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Gledališče
Carlo Goldoni: Pahljača
Drugi večer gostovanja Slovaškega narodnega gledališča iz Bratislave
Ta večer so se nam gostje pokazali v povsem novi ekipi in v povsem novem žanru. Nastopili so razen ene igralke sami še neznani nam odrski umetniki, ki so tokrat uprizorili veseloigro beneškega komediografa. »Pahljača« je ena izmed zadnjih njegovih komedij in je bila spisana v Goldonijevem prostovoljnem izgnanstvu v Parizu, kjer je kakih 20 let kasneje umrl v visoki starosti in v obupni revščini. Je to tipično delo tega znamenitega reformatorja italijanskega gledališča, ki je commedio del arte vzdignil iz njene grobe komike v finejši humor italijanskega in francoskega rokokoja. Kakor vse njegove igre je tudi ta pisana spretno, z duhom in z bistrim čutom za zabavne situacije in za zabavne človeške slabosti. Kot taka daje obilo priložnosti za bravurozno ansambelsko igro in za individualne kreacije.
Nelahko nalogo resnične bravuroznosti je bratislavska družina izpolnila odlično. Pod vodstvom spretnega, domiselnega in s humorjem obdarjenega režiserja K. Zachara je ustvarila predstavo, ki je od začetka do kraja tekla eksaktno in v svojem mehanizmu občudovanja vredno precizno, pri tem pa neugnano temperamentno in humorno. Igralci so nam nudili vrsto živih in zabavnih komedijskih prijemov in trikov, veliko ekstemporacij in neposrednega apostrofiranja občinstva, in to nekajkrat celo v slovenščini. Toda vse to je bilo naravno, nevsiljivo in iz pristne židane volje za igrano, čeprav je bil to baje stodvajseti nastop tega osebja s to komedijo. Res je sicer, da si je mogoče predstavljati to komedijo izvedeno z nekoliko lahkotnejšim humorjem, vendar je treba uprizoritvi gostov dati vse priznanje.
Igralci so bili izravnano izvrstni in so z očitno vnemo izpolnjevali svoje naloge. Če posebej omenim nekatere izmed njih, storim to v skladu z obsegom in s pomembnostjo njihovih vlog. Tako se mi zdi potrebno opozoriti na obe igralki, ki sta igrali vlogi Giannine in Suzane V. Topinkovo in E. Križikovo. Obe razpolagata z resnično neukrotljivim in veselim temperamentom. Med moškimi vlogami imata dominanten obseg vlogi grofa in čevljarja ali drugega glavnega ljubimca Crespina. Prvega je z odlično diskretnostjo, s subtilnim humorjem in z mojstrskim ter neomajnim mirom kreiral A. Bagar, ki je predstavljal najfinejši čar te uprizoritve. Živahnega in navihanega čevljarčka pa je prav res navihano igral K. Machata s prisrčnim smislom za dovtip in za odrsko šalo, četudi je morda za svojega mladostnega rokodelčiča nekoliko prezrel. Poleg teh najvidnejših vlog pa ima komedija še lepo število drugih, ki so vse živo individualizirane in ki so jih igralci odigrali, kakor že rečeno, naravno in v pravem smislu komedijsko. Izpolnili so jih: O. Sykorová, Zd. Grúberová, A. Mrvečka, Fr. Zvarík, Št. Figura, M. Gallo, L. Koren, K. Skovay, G. Slamen, O. Jariabek.
Preprosto, okusno in čisto sceno je zasnoval P. Gábor. »Pahljača« je v celoti izvrstna predstava, ki pomeni nedvomen umetniški uspeh bratislavske drame, o kateri sem dolžan zapisati, da nas srečanje z njo navdaja z resničnim zadovoljstvom.
JOSIP VIDMAR
IGRA JE KONČANA — Bratislavski umetniki so predsinočnjim s Pahljačo Carla Goldonija ponudili ljubljanskemu občinstvu žlahtno odrsko komedijantstvo. Prav vsi igralci so ustvarili skoraj idealen stik z gledalci, le-ti niso skoparili s prisrčnim aplavzom.
Foto: L. Dolinšek
DELO 2. VI. 65.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Gostovanja
- Osebe
- Carlo Goldoni Lidija Koren
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-06-4001-4100_4033