Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Carlo Goldoni: Pahljača

Josip Vidmar, Delo, 2. 6. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Gledališče Carlo Goldoni: Pahljača Drugi večer gostovanja Slovaškega narodnega gledališča iz Bratislave Ta večer so se nam gostje pokazali v povsem novi ekipi in v povsem novem žanru. Nastopili so razen ene igralke sami še neznani nam odrski umetniki, ki so tokrat uprizorili veseloigro beneškega komediografa. »Pahljača« je ena izmed zadnjih njegovih komedij in je bila spisana v Goldonijevem prostovoljnem izgnanstvu v Parizu, kjer je kakih 20 let kasneje umrl v visoki starosti in v obupni revščini. Je to tipično delo tega znamenitega reformatorja italijanskega gledališča, ki je commedio del arte vzdignil iz njene grobe komike v finejši humor italijanskega in francoskega rokokoja. Kakor vse njegove igre je tudi ta pisana spretno, z duhom in z bistrim čutom za zabavne situacije in za zabavne človeške slabosti. Kot taka daje obilo priložnosti za bravurozno ansambelsko igro in za individualne kreacije. Nelahko nalogo resnične bravuroznosti je bratislavska družina izpolnila odlično. Pod vodstvom spretnega, domiselnega in s humorjem obdarjenega režiserja K. Zachara je ustvarila predstavo, ki je od začetka do kraja tekla eksaktno in v svojem mehanizmu občudovanja vredno precizno, pri tem pa neugnano temperamentno in humorno. Igralci so nam nudili vrsto živih in zabavnih komedijskih prijemov in trikov, veliko ekstemporacij in neposrednega apostrofiranja občinstva, in to nekajkrat celo v slovenščini. Toda vse to je bilo naravno, nevsiljivo in iz pristne židane volje za igrano, čeprav je bil to baje stodvajseti nastop tega osebja s to komedijo. Res je sicer, da si je mogoče predstavljati to komedijo izvedeno z nekoliko lahkotnejšim humorjem, vendar je treba uprizoritvi gostov dati vse priznanje. Igralci so bili izravnano izvrstni in so z očitno vnemo izpolnjevali svoje naloge. Če posebej omenim nekatere izmed njih, storim to v skladu z obsegom in s pomembnostjo njihovih vlog. Tako se mi zdi potrebno opozoriti na obe igralki, ki sta igrali vlogi Giannine in Suzane V. Topinkovo in E. Križikovo. Obe razpolagata z resnično neukrotljivim in veselim temperamentom. Med moškimi vlogami imata dominanten obseg vlogi grofa in čevljarja ali drugega glavnega ljubimca Crespina. Prvega je z odlično diskretnostjo, s subtilnim humorjem in z mojstrskim ter neomajnim mirom kreiral A. Bagar, ki je predstavljal najfinejši čar te uprizoritve. Živahnega in navihanega čevljarčka pa je prav res navihano igral K. Machata s prisrčnim smislom za dovtip in za odrsko šalo, četudi je morda za svojega mladostnega rokodelčiča nekoliko prezrel. Poleg teh najvidnejših vlog pa ima komedija še lepo število drugih, ki so vse živo individualizirane in ki so jih igralci odigrali, kakor že rečeno, naravno in v pravem smislu komedijsko. Izpolnili so jih: O. Sykorová, Zd. Grúberová, A. Mrvečka, Fr. Zvarík, Št. Figura, M. Gallo, L. Koren, K. Skovay, G. Slamen, O. Jariabek. Preprosto, okusno in čisto sceno je zasnoval P. Gábor. »Pahljača« je v celoti izvrstna predstava, ki pomeni nedvomen umetniški uspeh bratislavske drame, o kateri sem dolžan zapisati, da nas srečanje z njo navdaja z resničnim zadovoljstvom. JOSIP VIDMAR IGRA JE KONČANA — Bratislavski umetniki so predsinočnjim s Pahljačo Carla Goldonija ponudili ljubljanskemu občinstvu žlahtno odrsko komedijantstvo. Prav vsi igralci so ustvarili skoraj idealen stik z gledalci, le-ti niso skoparili s prisrčnim aplavzom. Foto: L. Dolinšek DELO 2. VI. 65.

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1965-06-4001-4100_4033
Report a problem to oder@slogi.si.