Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

33. kongres PEN končan

M. K., Ljubljanski dnevnik, 8. 7. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
33. kongres PEN končan Pisci se vračajo s kongresnega Bleda v svet s Prešernovim stihom »Žive naj vsi narodi...«, na katerega jih je ob slovesu spomnil Matej Bor. Kongres, triintrideseti, je končan. Kaj je dal nam in svetu, kakšen je njegov odmev? Preblizu smo še, da bi mogli na to odgovoriti. Ni dvoma, da je bila tema, o kateri je razpravljal, razburljiva in živa. PISATELJ IN DANAŠNJI SVET. Čeprav so se sešli pisci z vseh vetrov in so bili, razumljivo, različno razmišljujoči, je vendarle tudi res, da so se vse njihove misli stekale v enotno: da je današnja književnost pomembnejša od pretekle, da veljava pisca-sodobnika ni v vseh državah enaka. Zaključili so tudi, da je beletristika izgubila svoj pomen in da mora literatura sprejeti oblike znanosti, ne pa lepega pisanja. In še marsikaj drugega je bilo. Pravzaprav toliko vsega, da mu ta hip ne vemo zaključene podobe. Je so imele oporo v nacionalni in osebni izkušnji. Razprave so uspele, čeprav je bilo v njih mnogo nacionalnih in individualnih stališč. Res pa je, da je kongres zgradil most za širša obzorja piscev, za boljše medsebojno razumevanje. Na primer: smemo se veseliti že tega, da bodo sovjetski književniki stopili v PEN-klub. Obetajo, da jih bomo že na prihodnjem newyorškem kongresu srečali kot člane te organizacije. In končno velja omeniti tudi seminar UNESCO, ki je bil del kongresa, o uvajanju pogovornega jezika v literaturo, o literaturi in sredstvih množičnega komuniciranja in drugem. Še poseben odmev pa bo imela prav gotovo kongresna resolucija, ki smo jo poslušali včeraj, ker izraža solidarnost pisateljev s portugalskimi, španskimi in katalonskimi intelektualci. Presenetljivo se je uveljavila tudi novost okrogle mize. Prof. D. Young, ki je o njih poročal na plenu, je dejal, da so bile okrogle mize na splošno realne in precizne teorije. Iz blejske skicirke Boruta Pečarja: Švedski književnik Ebbe Linde (levo) in sovjetski književnik Aleksej Surkov Peron Peur M. K.

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-07-4201-4300_4125
Javi napako na oder@slogi.si.