33. kongres PEN končan
M. K., Ljubljanski dnevnik, 8. 7. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
33. kongres PEN končan
Pisci se vračajo s kongresnega Bleda v svet s Prešernovim stihom »Žive naj vsi narodi...«, na katerega jih je ob slovesu spomnil Matej Bor.
Kongres, triintrideseti, je končan. Kaj je dal nam in svetu, kakšen je njegov odmev? Preblizu smo še, da bi mogli na to odgovoriti. Ni dvoma, da je bila tema, o kateri je razpravljal, razburljiva in živa. PISATELJ IN DANAŠNJI SVET. Čeprav so se sešli pisci z vseh vetrov in so bili, razumljivo, različno razmišljujoči, je vendarle tudi res, da so se vse njihove misli stekale v enotno: da je današnja književnost pomembnejša od pretekle, da veljava pisca-sodobnika ni v vseh državah enaka. Zaključili so tudi, da je beletristika izgubila svoj pomen in da mora literatura sprejeti oblike znanosti, ne pa lepega pisanja. In še marsikaj drugega je bilo. Pravzaprav toliko vsega, da mu ta hip ne vemo zaključene podobe.
Je so imele oporo v nacionalni in osebni izkušnji. Razprave so uspele, čeprav je bilo v njih mnogo nacionalnih in individualnih stališč.
Res pa je, da je kongres zgradil most za širša obzorja piscev, za boljše medsebojno razumevanje. Na primer: smemo se veseliti že tega, da bodo sovjetski književniki stopili v PEN-klub. Obetajo, da jih bomo že na prihodnjem newyorškem kongresu srečali kot člane te organizacije.
In končno velja omeniti tudi seminar UNESCO, ki je bil del kongresa, o uvajanju pogovornega jezika v literaturo, o literaturi in sredstvih množičnega komuniciranja in drugem.
Še poseben odmev pa bo imela prav gotovo kongresna resolucija, ki smo jo poslušali včeraj, ker izraža solidarnost pisateljev s portugalskimi, španskimi in katalonskimi intelektualci.
Presenetljivo se je uveljavila tudi novost okrogle mize. Prof. D. Young, ki je o njih poročal na plenu, je dejal, da so bile okrogle mize na splošno realne in precizne teorije.
Iz blejske skicirke Boruta Pečarja: Švedski književnik Ebbe Linde (levo) in sovjetski književnik Aleksej Surkov
Peron
Peur
M. K.
This article has not been reviewed yet.
- People
- Borut Pečar Matej Bor
- Archival material identifier
- 1965-07-4201-4300_4125