Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Obrtniški oder: da ali ne?

B. Rakovec, Delo, 26. 12. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Obrtniški oder: da ali ne? >>Kaj bo z usodo ljubljan- skega Malega nekdanjega obrtniškega gledališča?«< -je bilo vprašanje, ki je bilo ne- davno na dnevnem redu seje občinske skupščine Center. Dvorana in upravni prostori gledališča so namreč v sklo- pu podjetja Agromel, ki je v postopku prisilne likvidacije. Tako je Malo gledališče že dobilo sodno odpoved, usoda dvorane, ki jo mnogi smatra- jo za enega izmed spomeni- kov slovenske in še posebej ljubljanske gledališke kultu- re, pa tako visi na nitki. Za to smo se obrnili na nekate- re strokovnjake, da nam po- vedo svoje mnenje o tem. občinski ljudski odbor Cen- ter. Ta odločba pa je zadnje čase sporna. Eni trdijo, da se je izgubila, drugi spet, da so jo že preklicali. Sam sem občinski odbornik že tri leta, pa ne vem o tem ničesar... In še druga plat. Pri nas Po vojni, kljub temu da se je Ljubljana močno povečala, nismo zgradili niti ene nove gledališke dvorane. Potrebe so ogromne... Dvorano, kakr- šna koli je že, bi lahko s pri- dom uporabljala marsikatera ljubljanska kulturna dejav- nost, ki nujno potrebuje do- datne prostore. Govore adaptacijah v stari Ljubljani. Mar ni rešitev z rokodelskim odrom dosti cenejša, hitrejša in preprostejša? Prisilni upravitelj Agrome- la Slavo Martelanc: Stavba Agromela stoji na promet- nem kraju in je izredno pri- merna za pisarniške prosto- re. Kot zastopnik upnikov sem seveda zainteresiran, da bo prodana za čimvišjo ceno in bomo mogli na ta način odplačati čimveč terjatev. Malega gledališča, ki ima prostore in dvorano v prvem nadstropju stavbe, seveda ne moremo trgati iz te likvida- cijske mase. Preprečuje nam zakon, pa tudi interes upni- kov, ki jih zastopam. Direktor Mestnega gledali- šča dramaturg Lojze Filipič: Usodo nekdanjega obrtniške- ga odra moramo obravnavati z dveh plati: v tem gledališču so prvič stopili na deske ne- kdanji čevljar Verovšek in ob njem še številni drugi stebri slovenske gledališke kulture. Bilo je v resnici ena temelj- nih osnov, iz katerih se je ta kultura razvijala in boga- tila. Iz tega vidika sta po- membni njegova zgodovinska in sociološka kontinuiteta. Dvorana je zato tudi zaščite- na po zakonu o zaščiti kul- turnih spomenikov. Ščiti jo tudi odločba o namembnosti dvorane, ki jo je izdal bivši In za konec še tole: Pri- pravljamo se, da bomo likvi- dirali takšen kulturno zgo- dovinski spomenik, in to na- tanko v času, ko bomo sla- vili 100-letnico slovenskega gledališča ... Podpredsednik občinske skupščine Center Metod Bra- jer: Smatramo, da ukinitev dvorane ne more biti pose- ben problem za delovanje in napredek naše kulture. Dvo- rana malega gledališča je bi- la smiselna le v sklopu celot- nega družbenega centra ne- kdanjih ljubljanskih obrtni- kov. Poleg tega je nevzdržno, da bi sredi nekega povsem tujega objekta delala nekakš- na gledališka dvorana, ki bi bila ob tem brez osnovnih delovnih pogojev. Ugotovili smo, da dvorana ne uživa ni- kake zaščite v kulturnem smislu... Vprašanje: da ali ne dvorano v Komenskega ulici in s tem usoda nekdanjega obrtniškega doma je tako za zdaj še povsem negotova. Predvsem manjka zanjo po- trebnih sredstev, morda pa tudi potrebnega razumevanja. B. RAKOVEC
Javi napako na oder@slogi.si.