Obrtniški oder: da ali ne?
B. Rakovec, Delo, 26. 12. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Obrtniški oder: da ali ne?
>>Kaj bo z usodo ljubljan-
skega Malega nekdanjega
obrtniškega gledališča?«< -je
bilo vprašanje, ki je bilo ne-
davno na dnevnem redu seje
občinske skupščine Center.
Dvorana in upravni prostori
gledališča so namreč v sklo-
pu podjetja Agromel, ki je v
postopku prisilne likvidacije.
Tako je Malo gledališče že
dobilo sodno odpoved, usoda
dvorane, ki jo mnogi smatra-
jo za enega izmed spomeni-
kov slovenske in še posebej
ljubljanske gledališke kultu-
re, pa tako visi na nitki. Za
to smo se obrnili na nekate-
re strokovnjake, da nam po-
vedo svoje mnenje o tem.
občinski ljudski odbor Cen-
ter. Ta odločba pa je zadnje
čase sporna. Eni trdijo, da
se je izgubila, drugi spet, da
so jo že preklicali. Sam sem
občinski odbornik že tri leta,
pa ne vem o tem ničesar...
In še druga plat. Pri nas
Po vojni, kljub temu da se
je Ljubljana močno povečala,
nismo zgradili niti ene nove
gledališke dvorane. Potrebe
so ogromne... Dvorano, kakr-
šna koli je že, bi lahko s pri-
dom uporabljala marsikatera
ljubljanska kulturna dejav-
nost, ki nujno potrebuje do-
datne prostore. Govore
adaptacijah v stari Ljubljani.
Mar ni rešitev z rokodelskim
odrom dosti cenejša, hitrejša
in preprostejša?
Prisilni upravitelj Agrome-
la Slavo Martelanc: Stavba
Agromela stoji na promet-
nem kraju in je izredno pri-
merna za pisarniške prosto-
re. Kot zastopnik upnikov
sem seveda zainteresiran, da
bo prodana za čimvišjo ceno
in bomo mogli na ta način
odplačati čimveč terjatev.
Malega gledališča, ki ima
prostore in dvorano v prvem
nadstropju stavbe, seveda ne
moremo trgati iz te likvida-
cijske mase. Preprečuje nam
zakon, pa tudi interes upni-
kov, ki jih zastopam.
Direktor Mestnega gledali-
šča dramaturg Lojze Filipič:
Usodo nekdanjega obrtniške-
ga odra moramo obravnavati
z dveh plati: v tem gledališču
so prvič stopili na deske ne-
kdanji čevljar Verovšek in ob
njem še številni drugi stebri
slovenske gledališke kulture.
Bilo je v resnici ena temelj-
nih osnov, iz katerih se je
ta kultura razvijala in boga-
tila. Iz tega vidika sta po-
membni njegova zgodovinska
in sociološka kontinuiteta.
Dvorana je zato tudi zaščite-
na po zakonu o zaščiti kul-
turnih spomenikov. Ščiti jo
tudi odločba o namembnosti
dvorane, ki jo je izdal bivši
In za konec še tole: Pri-
pravljamo se, da bomo likvi-
dirali takšen kulturno zgo-
dovinski spomenik, in to na-
tanko v času, ko bomo sla-
vili 100-letnico slovenskega
gledališča ...
Podpredsednik občinske
skupščine Center Metod Bra-
jer: Smatramo, da ukinitev
dvorane ne more biti pose-
ben problem za delovanje in
napredek naše kulture. Dvo-
rana malega gledališča je bi-
la smiselna le v sklopu celot-
nega družbenega centra ne-
kdanjih ljubljanskih obrtni-
kov. Poleg tega je nevzdržno,
da bi sredi nekega povsem
tujega objekta delala nekakš-
na gledališka dvorana, ki bi
bila ob tem brez osnovnih
delovnih pogojev. Ugotovili
smo, da dvorana ne uživa ni-
kake zaščite v kulturnem
smislu...
Vprašanje: da ali ne
dvorano v Komenskega ulici
in s tem usoda nekdanjega
obrtniškega doma je tako za
zdaj še povsem negotova.
Predvsem manjka zanjo po-
trebnih sredstev, morda pa
tudi potrebnega razumevanja.
B. RAKOVEC
- People
- Lojze Filipič
- Producers
- Mestno gledališče ljubljansko
- Note
- Zgodovina;
- Archival material identifier
- 1965-12-5001-5100_5149