Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Silvia Viviani

HČI TOVARNE

Avtorska predstava

Gledališče GLEJ

  • 17. novembra 2026, Gledališče Glej
  • 50 minut

O uprizoritvi

Delo ima svoj ritem, telo se mu prilagodi. Hitrost stroja, akrobacija rok, vonj, hrup, temperatura prostora. Z leti delo postane telesno znanje. Telo ne misli, ve. Tovarna ne proizvaja zgolj izdelkov. Proizvaja navade in organizira življenje. Vstopi v dom, določa urnike, priporoča dopust in se počasi ugnezdi v spomin. Generacijski, kulturni, snovni, telesni. Kdaj se izmena konča?

Hči tovarne se vrača v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas pospešene industrializacije, množičnega zaposlovanja in vse večjega vstopanja žensk v industrijsko delo. Delavka postane ena ključnih figur modernizacije med proizvodno linijo in gospodinjstvom, emancipacijo in novo obliko discipline. Industrija je obljubljala boljšo prihodnost, njena sedanjost pa je temeljila na natančno odmerjenem času, ponavljanju ter prilagajanju telesa hitrosti in zahtevam proizvodnje. Ritem dela ni ostajal za tovarniškimi vrati. »Tudi če je bilo težko, je bilo potem doma še težje. Samo delo, vedno hitenje, vedno hitenje.«

Predstava skozi industrijska okolja tega časa odpira vrata intimni izkušnji vsakdana, prežetega z delom. Je kolaž različnih plasti spomina in izkušenj: pogovorov s tovarniškimi delavkami nekdanje Mehanotehnike v Izoli, raziskav, ki jih je avtorica Silvia Viviani nadaljevala med rezidencama v Avignonu in Soveratu, ter njene lastne izkušnje odraščanja v industrijskem okolju. Dokumenti, pričevanja in osebne zgodbe se srečujejo v raziskavi načinov, kako delo oblikuje telo, vsakdan in intimno življenje ter kako dolgo njegov ritem vztraja po koncu izmene.

*

Med kraji in spomini se ponavljajo isti motivi. Smrad, pôt, kolajne, umazanija, obljube, nesreče. Nekje in nekoč se je industrijska prihodnost raztezala 640 metrov daleč v morje, drugič in drugod ob reki zraste šola. Pomol, ki naj bi spremenil prihodnost mesta, danes stoji v vodi kot ostanek obljube, ki se ni izpolnila. Kovina rjavi, kopanje je prepovedano. V učilnici okna popokajo in šola se sprazni. Dovolj je bila ena iskra.

Toda večino dni se ne zgodi nič tako velikega. Delavka pride domov. Na mizo položi juho z zvezdicami.

Ali imaš rada bistro juho?
Ali znaš plavati?
Kdaj si nazadnje videla utrinek?
Ali rada hodiš v krogu?
Ali imaš rada ognjemete?
Ali veš, katera tovarna je najbližje tvojemu domu?
Ali rada potuješ z vlakom?
Ali sanjaš?

Ustvarjalci

Ustvarjalna ekipa
Avtorica Silvia Viviani
Dramaturginja Iva Š. Slosar
Kostumografinja Katarina Zalar
Rekviziti Katarina Zalar
Glasba in zvok Danijel Bogataj
Svetovanje za gib Tajda Podobnik
Svetovanje pri igri Barbara Ribnikar
Vsebinsko svetovanje Janja Majzelj
Vsebinsko svetovanje Luna Pentek
Vsebinsko svetovanje Gašper Selko
Tehnične rešitve avdio elementov in zvok Igor Vuk
Izdelava scenskega elementa Virginio Viviani
Izdelava scenskega elementa Mariarosa Magni
Oblikovanje svetlobe Silvia Viviani
Oblikovanje svetlobe Brina Ivanetič
Rezidenčno svetovanje pri raziskavi Guido Sciarroni
Rezidenčni prevajalec in asistent Victor Poty
Zasedba
Igra Silvia Viviani

Opombe

Rezidenčna koprodukcija: IRA Institute (ITA), La Manufacture (FR). V partnerstvu z Quarantasettezeroquattro Association. S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana in EFFEA (European Festivals Fund for Emerging Artists).

Javi napako na oder@slogi.si.