Silvia Viviani
HČI TOVARNE
Avtorska predstava
- 17. November 2026, Gledališče Glej
- 50 minut
About
Delo ima svoj ritem, telo se mu prilagodi. Hitrost stroja, akrobacija rok, vonj, hrup, temperatura prostora. Z leti delo postane telesno znanje. Telo ne misli, ve. Tovarna ne proizvaja zgolj izdelkov. Proizvaja navade in organizira življenje. Vstopi v dom, določa urnike, priporoča dopust in se počasi ugnezdi v spomin. Generacijski, kulturni, snovni, telesni. Kdaj se izmena konča?
Hči tovarne se vrača v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas pospešene industrializacije, množičnega zaposlovanja in vse večjega vstopanja žensk v industrijsko delo. Delavka postane ena ključnih figur modernizacije med proizvodno linijo in gospodinjstvom, emancipacijo in novo obliko discipline. Industrija je obljubljala boljšo prihodnost, njena sedanjost pa je temeljila na natančno odmerjenem času, ponavljanju ter prilagajanju telesa hitrosti in zahtevam proizvodnje. Ritem dela ni ostajal za tovarniškimi vrati. »Tudi če je bilo težko, je bilo potem doma še težje. Samo delo, vedno hitenje, vedno hitenje.«
Predstava skozi industrijska okolja tega časa odpira vrata intimni izkušnji vsakdana, prežetega z delom. Je kolaž različnih plasti spomina in izkušenj: pogovorov s tovarniškimi delavkami nekdanje Mehanotehnike v Izoli, raziskav, ki jih je avtorica Silvia Viviani nadaljevala med rezidencama v Avignonu in Soveratu, ter njene lastne izkušnje odraščanja v industrijskem okolju. Dokumenti, pričevanja in osebne zgodbe se srečujejo v raziskavi načinov, kako delo oblikuje telo, vsakdan in intimno življenje ter kako dolgo njegov ritem vztraja po koncu izmene.
*
Med kraji in spomini se ponavljajo isti motivi. Smrad, pôt, kolajne, umazanija, obljube, nesreče. Nekje in nekoč se je industrijska prihodnost raztezala 640 metrov daleč v morje, drugič in drugod ob reki zraste šola. Pomol, ki naj bi spremenil prihodnost mesta, danes stoji v vodi kot ostanek obljube, ki se ni izpolnila. Kovina rjavi, kopanje je prepovedano. V učilnici okna popokajo in šola se sprazni. Dovolj je bila ena iskra.
Toda večino dni se ne zgodi nič tako velikega. Delavka pride domov. Na mizo položi juho z zvezdicami.
Ali imaš rada bistro juho?
Ali znaš plavati?
Kdaj si nazadnje videla utrinek?
Ali rada hodiš v krogu?
Ali imaš rada ognjemete?
Ali veš, katera tovarna je najbližje tvojemu domu?
Ali rada potuješ z vlakom?
Ali sanjaš?
Creators
| Avtorica | Silvia Viviani |
|---|---|
| Dramaturginja | Iva Š. Slosar |
| Kostumografinja | Katarina Zalar |
| Rekviziti | Katarina Zalar |
| Glasba in zvok | Danijel Bogataj |
| Svetovanje za gib | Tajda Podobnik |
| Svetovanje pri igri | Barbara Ribnikar |
| Vsebinsko svetovanje | Janja Majzelj |
| Vsebinsko svetovanje | Luna Pentek |
| Vsebinsko svetovanje | Gašper Selko |
| Tehnične rešitve avdio elementov in zvok | Igor Vuk |
| Izdelava scenskega elementa | Virginio Viviani |
| Izdelava scenskega elementa | Mariarosa Magni |
| Oblikovanje svetlobe | Silvia Viviani |
| Oblikovanje svetlobe | Brina Ivanetič |
| Rezidenčno svetovanje pri raziskavi | Guido Sciarroni |
| Rezidenčni prevajalec in asistent | Victor Poty |
| Igra | Silvia Viviani |
|---|
Notes
Rezidenčna koprodukcija: IRA Institute (ITA), La Manufacture (FR). V partnerstvu z Quarantasettezeroquattro Association. S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljanain EFFEA (European Festivals Fund for Emerging Artists).