Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Martin Kačur na italijanskem odru

Bogdan Pogačnik, Delo, 7. 4. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Martin Kačur na italijanskem odru Pomenek s pisateljem Fulviom Tomizzo, ki pripravlja Cankarjev tekst »Čeprav sem zelo zaseden z rednim delom na televiziji v Rimu in čepravno sem tik pred zaključkom svojega najnovejšega romana iz Istre, me je spoštovanje do Cankarja in njegove stoletnice tako pritegnilo, da sem drugo delo prekinil in da s polno paro pripravljam italijansko verzijo oziroma italijansko dramatizacijo 'Martina Kačurja', s katerim bo Stalno italijansko gledališče v Trstu letos odprlo svojo sezono,« mi je pripovedoval na srečanju v Trstu znani pisatelj Fulvio Tomizza, avtor romanov »Materada«, »Mirjamino mesto« in »Kam se vrniti«. Tomizza dejansko zaključuje svoj, kot pravi, najpomembnejši roman, katerega zgodba se znova dogaja v njegovi rodni Istri, odkoder se je preselil v Trst; vendar tudi tokrat, kot je pripovedoval, obravnava večnarodnostno plast Istre. Če ne bi bil že Andrić uporabil za svoj roman naslova »Most na Drini«, bi morda celo Tomizza temu svojemu zgodovinskemu romanu iz obdobja 300 let dal naslov »Most v Istri«. V bistvu gre za nekakšno kroniko domačinov v notranjosti, ki težijo k morju, zlasti preprostih kmetov in ribičev, pa tudi tamkajšnjih vaških duhovnikov. Za roman, ki bo zelo zajeten po številu strani, ima avtor že dogovor s svojim italijanskim založnikom Mondadorijem, vendar pa je izrazil željo, da bi prav zato, ker v sebi še vedno nosi narodnostno in jezikovno dvojnost, pa četudi piše zdaj v italijanščini, to njegovo delo izšlo istočasno tudi v slovenski in hrvaški verziji. Iz istega občutka bližine se je lotil zdaj tudi dramatizacije, italijanske verzije Cankarjevega romana »Martin Kačur«. »Prvotno smo že mislili, da bi za to priložnost pripravili Cankarjevega 'Hlapca Jerneja', vendar se mi zdi, da ne bi kazalo tržaški in sploh italijanski publiki znova prikazovati Slovence samo kot neke kmečke samoupornike, ampak da je Martin Kačur primernejši in aktualnejši, saj hkrati tudi dokazuje visoko raven slovenskih izobražencev in razmišljujočih ljudi celo v zakotnih krajih nekdanje Avstrije. Nameravamo pa s tem delom pozneje gostovati tudi v Rimu in po drugih mestih v Italiji ter tako predstaviti v Italiji Cankarja, ki je žal tam skoraj povsem neznan.« Tomizza je priznal, da zdaj, ko je končal dve dejanji in ko začenja tretje, zadnje dejanje, vse bolj spoznava, koliko intimnih afinitet čuti do Cankarja. »So strani, za katere se mi zdi, kot da bi jih prav tako želel napisati tudi sam. Ob branju Kačurja sem še enkrat odkril, da so Slovenci morda še edini preživeli pol romantični narod, upanja. Že nekoč pred leti so me iredentisti napadali, ker sem v 'Correre della sera', v vrsti člankov o istrskih beguncih v Trstu ugotovil razliko med njihovo sorazmerno omejenostjo in Slovenci v Trstu, bodisi da gre za izobražence ali za preproste delavce, ki so vsi na visoki kulturni ravni, vsi v teku široke evropske problematike. Po drugi strani sem v 'Martinu Kačurju' spoznal, kako se aktualnost tudi po šestdesetih letih v ničemer ni spremenila, da so še vedno ljudje, ki oportunistično čakajo na svoj čas, se obnašajo buržoazno celo v socializmu, medtem ko se je Cankarjev Kačur z vsem tem idealistično, vztrajno spopadal. Ta vera v možnosti danes je najbolj dragocena izpoved Kačurjeve drame.« BOGDAN POGAČNIK
Note
Pogovor;
Archival material identifier
1976-04-01-09_799-17
Report a problem to oder@slogi.si.