Klasično, toda preverjeno
Peter Kušar, Dnevnik, 10. 4. 1976
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
MNENJA, KRITIKE, OCEN:
PREMIERA V OPERI – VERDIJEV »DON CARLOS«
KLASIČNO, TODA PREVERJENO
Oznaka premiere v naši operi je na pogled preskromna, preveč hladnokrvna, če jo primerjamo z bolj razgretim vtisom, ki smo ga dobili ob predstavi, da je to največji dosežek sezone. V osnovi vendar verjetno drži: z zahtevno Verdijevo partituro sta se dirigent Milivoj Šurbek in režiser Vladimir Ruždjak spoprijela s trezno profesionalno ambicijo najbolj zdrave vrste: brez zadovoljnega ljubiteljstva, ki velja pri nas že kar za potrdilo umetniškega, hkrati pa tudi brez previdne obrtniške rutine nasprotnega pola iste tegobe, ki marsikdaj določa celotno zadrego našega glasbenega odra.
Dirigent je gradil predstavo iz natančne, pozorne obdelave orkestralnega parta z dovolj kontrolirano pa hkrati voljno in izčiščeno dinamiko. Gibanje stavka je domala vzorno uskladil med jasnostjo, odmerjenostjo in odrsko pomenljivostjo. Zvok orkestra je bil zanesljiv, ne da bi bil tog in suh. Bil je torej dobro premišljena zlata sredina med simfonično polnostjo in podrejenostjo odru. Pevcem se je pridružil kot zanesljiva opora za tekoče muzikalno gibanje in jim hkrati pustil dovolj prostora za samostojne kreativne poudarke. V tem se je Šurbek uspešno ujel z Ruždjakom, čigar režija je bila nevsiljiva, toda učinkovita. Uveljavljala je pravzaprav zelo poznan krog sredstev med patetičnim in »razpoloženjsko« nazornim, a jih vodila s tolikanj premišljeno mero, da sploh nismo opazili, kako bi ponavljanje istega pravzaprav moralo motiti. Ruždjak se je prav s tem deležem izkazal za dobrega poznavalca možnosti in izročila naše operne scene. Impulzivnejše zaigrane kretnje so bile redko posejane, toda kot poudarek in pospešek izredno točno odmerjene, kar vse je govorilo za mojstra glasbenega odra. S tem, da je dopuščal polno uveljavitev solističnega melosa glasbene drame, pa je dal vedeti, da je temeljit poznavalec Verdijevega odra.
Šurbek je zelo spretno in muzikalno bogato izpolnil možnosti, ki jih je dajala zasnova in se zelo smotrno in ustvarjalno sporazumeval s pevci. Med njimi sta zablestela dva: Ivan Sancin z izredno plastično, živo in zgovorno kreacijo vloge Filipa ter Boženo Glavakova z muzikalno igralsko močno, razgibano, mojstrsko izdelano vlogo princese Eboli. Ti dve odlični interpretaciji sta s svojo silo utrli pot do zadovoljive predstavitve najmočnejših prizorov Verdijeve opere – v drugem in tretjem dejanju. V teh delih predstave so se tudi Vanda Gerlovičeva, Rajko Koritnik ter še posebej Stane Koritnik uveljavili primerneje kot v bolj bledem, tudi zaradi partiture same razvlečenem zadnjem dejanju. Med drobnejšimi vlogami sta dejanje pestro dopolnili Dunja Zupanova in Sonja Hočevarjeva, medtem ko je pomembni part inkvizitorja Aleksander Veselinovič izvedel precej nebogljeno.
V celoti uspela premiera je v svoji teatrski govorici z zgodbo o idealiziranem Don Carlosu vzbudila različne premise tolmačenja. O tem deležu bi se seveda dalo povedati precej, vsaj ena smer bi bila ta, da v znamenjih sodobnega gledališkega sveta tako obdelani in namereni zgodovinski snovi, kot je usoda Don Carlosa, skoraj ne najdemo primernejše oblike, kot je prav opera.
PETER KUŠAR
- Categories
- Refleksija in publicistika Opera
- People
- Božena Glavak Stane Koritnik Ivan Sancin Milivoj Šurbek Vladimir Ruždjak Vanda Gerlovič Rajko Koritnik Sonja Hočevar
- Producers
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Productions
- DON CARLOS, Ruždjak, 1976
- Archival material identifier
- 1976-04-10-15_799-1