Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Dramatik I. Mrak sedemdesetletnik

Milko Bambić, Primorski dnevnik, 9. 5. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
PRIM. Diven Dramatik I. Mrak 090676 sedemdesetletnik Gabrijelčičevi, ki je bila več po- Ta spomin je navezan na Ivana Mraka - «Obločnico, ki se roje- va», kakor so ga ironično imeno- vali ob mojem prihodu v Ljublja- no leta 1927 po naslovu njegovega odrskega prvenca. Od njega se je ohranil le lepak. Dramatik Ivan Mrak je namreč te dni praznoval 70-letnico rojstva. Rodil se je 30. aprila 1906 v Ljub- ljani gostilničarju «Pri starem Rimljanu». Mrak pa je v marsi- čem povezan tudi s Trstom, tako po raznih kulturnikih, prijateljih in predavanjih, kot po predvajanju njegovih del. Tudi njegova prva pot v svet je bila prav v Trst, od koder se je 13-letni begunček sku- šal pretihotapiti v Ameriko s svež- njem rokopisov, ki mu jih je nato za vozovnico domov odkupil neki openski gostilničar. Petnajstleten že izdaja tednik «Slovenska misel» in v njem roman, seveda na ru- sko temo. Ob krvavih dogodkih v Ljubljani leta 1921 objavi v dnev- niku «Naprej» poem «Oporoka tri- najstega» in kmalu se seznani s Srečkom Kosovelom, s katerim pri- rejata literarne večere. Iz leta 1925 je oporečniška «Obločnica, ki se rojeva», škandalozni kamen spotike, ki ga starejši Ljubljančani še danes pomnijo. Zaradi njega se Mrak zateče v Zagreb študirat k slovitemu Hinku Nučiću režijo in igralstvo. Kmalu nato se v Parizu sestaja z Vladi- mirom Bartolom, Josipom Vidmar- jem, Binachijem, Donatom in dru- gimi ter snuje zametke bodočih del: Trilogijo Rimljanovine, Hein- richa von Kleista in Emigrantsko trilogijo. Zasnuje tudi ogrodje za «Revolucijsko tetralogijo», ki ji le- ta 1970 ob njenem izidu v knjigi napiše predgovor Josip Vidmar. Leta 1929 in 1930 izideta v samo- založbi «Slovenski zmaji» drami «Slepi prerok» - jedka parsiflaža ljubljanskega meščanstva, in «Mo- na Gabrijele», posvečena igralki Gabrijelčičevi, ki je bila več po- vojnih let tudi članica tržaškega slovenskega gledališča. Z njima se je Mrak zelo zameril javnosti, a še huje leto pozneje, ko smo se nekateri mladi združili v skupini- co <samoborcev»> pod kritičnim en- tuziazmom Iva Severja, ki je pri- čel izdajati tehnično odlično revi- jo «Samorodnost». S svojim pisanjem, zlasti z oce- no «Mone Gabrijele», kiparstva Bulovčeve, moje karikature in go- tovo tudi Grabeljškove povesti «Si- rene tulijo» o vrhniški stavki, so ustvarili nam skrajno sovražno o- zračje, zaradi česar se je moral Mrak z ženo Bulovčevo umakniti za dalj časa v Pariz in Prago, kjer je dokončal dramo «Abraham Lincoln», v letih 1936 - 38 pa «E- migrantsko tragedijo», «Čajkovske- ga», «Ivana Groharja» in «Starega Rimljana», ki jih je nato uprizar- jal s svojo igralsko skupino vse do leta 1942, ko je «Mrakovo gle- dališče» zadela fašistična cenzura, ki je tudi prepovedala izvedbo dra- me o boju ameriških rdečekožih Indijancev za svobodo «Rdeči Lo- gan», napisano ob požigu Rašice leta 1941. Med NOB je bil Mrak član OF ter je dokončaval revolucijsko in še slovensko tetralogijo, v letih in- formbiroja pa tragedijo «Marija Tudor», katero smo videli tudi v Trstu leta 1947 v izvedbi gostujo- če Drame SNG iz Ljubljane. Med boleznijo in smrtjo njegove žene kiparke Bulovčeve je nastal zna- ni ciklus biblijskih dram, ki jih je prvič v celoti oddajal tržaški radijski oder, prav tako tudi tri- logijo «Proces» v Avditoriju. Po letu 1960 so si sledile drame o Van Goghu, Rimbaudu, Verlainu in Beg iz pekla. Od revolucijske te- tralogije je kot vem Drama SNG uprizorila leta 1970 «Mira- beauja», dramo o Prešernu in <Spoved lučnim bratom» pa je ob njegovem prazniku predlanskim uprizorila SP v Trstu. MILKO BAMBIČ

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.