Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Šoferji, kmetje itd. – igralci

Jozo Puljizević, Delo, 12. 5. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Šoferji, kmetje itd. – igralci V Zagrebu so se začeli (trajajo do 16. V.) »dnevi mladega gledališča«. Festival, ki zlepa nima para – Drugačne težnje in pojmovanja v avantgardnih prizadevanjih – Udeleženci z vseh vetrov Zagreb je bil leta in leta jugoslovansko, delno pa tudi svetovno središče študentskih gledaliških skupin; nove gledališke tendence, ki so se rojevale v neformalnih gledaliških skupinah, so kajkrat doživele »praizvedbo« v Zagrebu, na improviziranih odrih, zdaj v ozračju eksistencializma, zdaj v znamenju gledališča krutosti ali telesnosti in tako naprej. Ti študentovski gledališki festivali so njega dni v svojih najboljših trenutkih, med sedemdnevnim ali desetdnevnim programom včasih ustvarili vse oficialno gledališko življenje Zagreba, nameravajo ustvariti posebno festivalsko »napetost«, - z večernim programom v klubu festivala, z organiziranimi razpravami o predstavah, s polnočnim programom. Za vse to so našli prostor v zagrebškem Gornjem gradu. Tako je bilo nekoč, še pred nekaj leti. Oris domačega deleža Zdaj klasičnega študentskega gledališkega festivala ni več. Bržčas ne samo zato, ker so se včerajšnji organizatorji utrudili, temveč tudi zato, ker se središče glavnih gledaliških dogajanj že leta polagoma oddaljuje od amaterskih študentovskih skupin in se povezuje z avantgardno gledališko gverilo v krogu poklicnih igralcev. Če študentovsko gledališče glede na to še zmeraj nekaj pomeni in lahko vpliva na profil današnjega gledališča, pa je nespodbitno, da pri nas v Jugoslaviji krivulja, ki označuje ta vpliv, zadnja leta pada. In tukaj je torej razlog, kajpada upravičen, zakaj zagrebškega gledališkega festivala študentov ni več v takšni obliki, kot se ga spominjamo iz prejšnjih let. Toda včerajšnji privrženci tega gledališkega gibanja in tudi organizatorji so z mobilizacijo novih mladih ljudi, ki se ukvarjajo z gledališčem, pripravili v Zagrebu novo vrsto gledališkega festivala, ki zajema tako obstoječe študentovske odre kot druge avantgardne skupine. Ta prireditev se imenuje Dani mladog teatra in letos poteka v Zagrebu od 10. do 16. maja. Resda je bilo mogoče videti tudi nekaj popolnoma enodnevnih predstav, negledališkega mrcvarjenja občinstva, ekshibicionizma, jecljanja, hrepenenja po velikih idealih z majhnimi dejanskimi možnostmi, vendar pa je bilo ljubiteljem gledališča jasno: v dneh festivala je treba iti pogledat, kaj bodo študentje na odru povedali novega. Organizator festivala je zagrebški center za kulturno dejavnost zveze študentske mladine. Umetniško vodstvo festivala (Branko Brezovac, Branko Matan in Zlatko Sviben) so te dni orisali, kako si predstavljajo bližnje dneve mladega gledališča. Lani zaradi prostorske utesnjenosti (predstave so imeli samo v enem gledališču) in zaradi izrazite enosmernosti činstva niso bili zadovoljni. Spričo tega, da so se lanske predstave festivala zaprle v »definiranost pričakovanj« do nje Zagreba. Veliki zagrebški igralci in slavni zagrebški režiserji so prihajali v prepolne dvorane in kje zadaj, v mraku večkrat na nogah prestali celotno predstavo, vendar so budno spremljali, kaj se dogaja na študentovskih gledaliških odrih. Spričo tega, da so se lanske predstave festivala zaprle v »definiranost pričakovanj« do nje Zagreba, pa je festival že vnaprej obsodilo na vegetiranje z lažnimi predstavami o laboratorijskem eksperimentiranju in o tako imenovanem gledališkem laboratoriju. So se letos odločili prikazati festivalski program skoraj v petnajstih dvoranah, ki so nekatere med seboj zelo oddaljene. Njihov namen je, da bi poskušali igrati tam, kjer ljudje živijo: »Samo tako, da bomo ponudili svoj program kar največjemu številu Zagrebčanov, ima naš festival lahko smisel.« Da ne bi šlo za navadno gostovanje raznih skupin, ki so v okviru tega festivala prišli v Zagreb, nameravajo ustvariti posebno festivalsko napetost, z večernim programom v klubu festivala, z organiziranimi razpravami o predstavah, s polnočnim programom. Za vse to so našli prostor v zagrebškem Gornjem gradu. In kaj menijo o izbiri in sestavi programa? »Jugoslovanski del smo še zlasti pazljivo sestavili. Ogrodje domačega programa bodo: dve slovenski predstavi, ki pričata o vitalnosti in doslednosti nekega avtorskega koncepta in sta morda danes pri nas brez primere, po več letih pa tudi neka beograjska predstava, Ristićev Kroetz iz Ateljeja 212. Gledališče Romov, prvorazredna senzacija lanskih dni mladega gledališča, prihaja s svojim novim projektom, tukaj pa so tudi hvarski amaterji.« Trenutek pred smrtjo Zdaj pa nekaj več besed o tem, kdo in s čim misli priti v Zagreb. Prvi dan festivala je nastopila skupina The Drama Studio iz Londona. To je igralska šola, ustanovljena januarja 1966 kot vrsta popoldanskih tečajev za poklicne igralce in študente, kasneje, septembra 1967, pa je prerasla v redno šolo. Njen ravnatelj je Peter Layton, pokrovitelj pa slavni John Gielgud. Izvedli bodo pantomimsko »sanjarijo« Prufrock. To je, kakor piše v scenariju, prikaz kratkega trenutka tik pred smrtjo, ki jo povzroči bodisi kaka nesreča ali utopitev, trenutka, ko se nam pred očmi v preblisku prikaže vse naše življenje. Organizatorji imajo tudi težave. Tako na primer obžalujejo, ker nekaterih zanimivih skupin, ki bi bile morale priti v Zagreb, ne bo. Posebno so se veselili, kot pripovedujejo, rimske skupine Il Patagruppo in kölnske Studiobühne, ki sta udeležbo odpovedali v zadnjem trenutku, »od gledališke družine sicilskih mojstrov ljudskega, tradicionalnega lutkarstva pa še do danes nismo dobili pojasnila, zakaj jih ne bo«. Tudi igralci iz Sovjetske zveze in Portugalske ne bodo prišli. Gledališka skupina kulturno-umetniškega društva Dr. Orest Žunković s Hvara bo prišla v Zagreb s predstavo domače kmečke komedije s konca 16. stoletja, Komedijo od raskota neznanega avtorja. Predstava je v kolektivni režiji, dejanje poteka na Hvaru in je polno kmečke govorice, običajev, verovanj, kmečkega humorja in značilnosti, ki so blizu burki in farsi. Iz Tunisa pride v Zagreb Troupe théâtrale du Maghreb Arabe s predstavo Ferr-Ferr. Gre za žgočo politično satiro na temo ekonomske emigracije. Satiro igrajo v svojevrstnem slogu commedie dell'arte, ki se zliva s posebne vrste arabsko klovnado. Izvirni kmetje iz 16. stoletja Iz Skopja pride v Zagreb, kakor smo že omenili, dramska skupina Pralipe gledališča Romov. Njena dramaturga sta Memet Halim in Rahim Burhan, scenograf in kostumograf je Oskar Mamut, glasbo je zložil Ustref Sait, režiser pa je Rahim Burhan. V svojem programu pišejo takole: »Naše gledališče je edino gledališče Romov v Jugoslaviji. Naš cilj ni kratkočasiti občinstvo, temveč prikazovati zgodovino Romov, njihovo kulturo in izročilo. Potem ko so Rome izgnali iz Indije, so se razkropili po vsem svetu, a nikjer ne najdejo zavetja... Čutimo potrebo, da svetu pokažemo preteklost našega naroda. Odločili smo se za cigansko temo, odločili smo se za samoodkrivanje.« Atelje 212 iz Beograda se bo na festivalu Dneva mladega gledališča predstavil z delom En človek, en slovar Franza Xaverja Kroetza v režiji Ljubiša Ristića in z vlogama Gordane Marić in Petra Božovića. Bukareško gledališče Eveniment bo prikazalo predstavo Obredi. To je kolaž, sestavljen iz prizorov davnih romunskih običajev in legend, ki preseneča s svojim širokim pomenom. Slike njihove predstave niso ne vsebinsko ne slogovno trdneje povezane. Iz češkoslovaške pride praški Teater na robu (Divadlo na okraji) s predstavo Vladimira Majakovskega O tem in Plesom v operi Juliana Tuwima. To skupino so ustanovili leta 1969 in šteje zdaj 10 članov. Skupina pripada poetičnemu gledališču, kar pomeni, da njen repertoar v celoti izhaja iz sfere negledaliških pesniških besedil. Dobili so celo vrsto nagrad na raznih festivalih na Češkoslovaškem, nekajkrat pa so bili tudi na gostovanjih v tujini. S politično bajko Ivan Nori prevzema oblast bo v Zagrebu nastopila skupina Il teatro artigiano iz Italije. To gledališče se je rodilo v Cantuju v sezoni 1969–1970 na pobudo skupine delavcev in študentov, ki so tisti dve leti sodelovali v bojih po šolah in tovarnah. Čeprav je politično nehomogeno, saj so v njem člani levice z raznimi pojmovanji, so ostali enotni v nekaj temeljnih točkah svojega stališča do teatra. Tako zvračajo tradicionalno, meščansko gledališče v njegovih organizacijskih strukturah, zlasti pa v njegovih izraznih oblikah. Nanj gledajo kot na teater, ki sloni na mehanizmih selekcije in diskriminacije, popolnoma enakih tistim v šoli. Zato v celoti podpirajo tezo revnega, nefinanciranega gledališča, ki se izraža z nadvse skromnimi sredstvi, maloštevilnimi rekviziti (vendar po možnosti avtentičnimi) brez scenografije, brez glasbe, s preprostimi in aludirajočimi kostumi. V tej skupini so trije kovinarji, dva tovornjakarja, uslužbenec, štirje študenti in knjižničar. Revščina kot vrlina V bogatem sporedu festivala dnevi mladega gledališča bodo nastopili tudi Mladinsko gledališče iz Ljubljane, skupina DAS iz Avstrije, gledališče Zero iz Belgije, gledališče Pleonazmus iz Krakova in skupina Els comediants iz Barcelone. JOZO PULJIZEVIĆ

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.