Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Nasproti konvencionalnemu prakticizmu

Draga Ahačič, Delo, 11. 9. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Nasproti konvencionalnemu prakticizmu Pionirski dom bo poskrbel za gledališko vzgojo mladine Letošnjo sezono bo proučevalni oddelek za gledališko vzgojo pri Pionirskem domu v Ljubljani začel s tečaji za gledališko vzgojo mladine in s tem skušal zapolniti vrzel, ki že dolgo obstaja v naši estetski vzgoji. Z izjemo kratkotrajnega poskusa pri Pionirski knjižnici in pa občasnih ljubiteljskih krožkov se pri nas doslej ni nihče ukvarjal z gledališko vzgojo mladine, še celo pa se ni ukvarjal z njo načrtno, sistematično in z načelnih metodoloških stališč, kot to na primer dela že petnajst let Zagrebško pionirsko gledališče v svojih tečajih in ima za seboj že vrsto pomembnih rezultatov. Ne da bi tukaj razčlenjevali estetsko etično vzgojno funkcijo gledališča in stranski pozitivni vpliv, ki ga po mnenju pedagogov in psihologov strokovnjakov lahko ima na mladino pravilna gledališka vzgoja, naj ugotovimo preprosto dejstvo, da je prav in potrebno, če mladini razen glasbene, literarne, likovne, plesne in filmske izobrazbe nudimo možnost, da se pobliže seznani tudi z gledališko umetnostjo. Obrokova potreba po odkrivanju, po doživljanju stvarnega in imaginarnega sveta je po navadi povezana z otrokovim hotenjem, da svoje zaznave nekomu sporoča, da izpoveduje to, kar se v njem dogaja, bodisi z neposrednim opisovanjem, bodisi s pomočjo raznih izraznih sredstev; in tako pleše, skače, poje, riše, piše, igra. Tako razodeva svoj razgibani in bogati notranji svet, svoj intimni odnos do tega, kar doživlja in kar ga obdaja. Razvijanje in kultiviranje izraznih sredstev, seveda s pravilnimi vzgojnimi prijemi, daje otroku večje možnosti za izražanje vseh njegovih intenzivnih vtisov in doživetij in lahko bistveno prispeva k razvoju skladne in celovite otrokove osebnosti. Učiti igralsko ali katerokoli umetnost je paradoks; vendar pa je mogoče s pravilno vzgojo, ki, ne da bi karkoli vsiljevala, izpopolnjuje izrazna sredstva, spodbuja in usmerja domišljijo, bogati čustveni in duhovni svet – ustvariti primerne pogoje, v katerih se prirojeni igralski dar, tudi če je skromnega obsega, lahko maksimalno uveljavi, mogoče je ustvariti določena notranja stanja, ki sprožajo ustvarjalni proces. Gre torej za pedagoška načela, za metodološki sistem, ki temelji na sodobnih psiholoških, pedagoških pa tudi gledaliških dognanjih. Ta sistem se bistveno razlikuje od avtomatskega urjenja, ki se nanj večinoma opira naša gledališko vzgojna praksa, od mehaničnega »drila«, ki povzroča napetost, togost, krčevitost in ustvarja brezosebne stereotipne klišeje. Sodobna gledališka vzgoja nasprotno upošteva posebne lastnosti in nagnjenja posameznika in stremi za tem, da sprošča in razvija individualnost in njene lastne izrazne možnosti. Isto osnovno izhodišče velja tudi za gledališko vzgojo najmlajših, le da so pri teh vzgojni prijemi prilagojeni otrokovi možnostim dojemanja in čustvovanja; zlasti pa je treba upoštevati dejstvo, da pri otroku ni govora o zavestni ustvarjalnosti, čeprav lahko njegova igra vzbuja v gledalcu resnično umetniško doživetje. Da se otrokova igralska manifestacija povzpne do umetniškega fenomena, mora ob kultiviranem izrazu ohraniti vso sproščenost, intenzivnost, neposrednost in pristnost otroškega igranja. Naloga režiserja pedagoga je torej, da na kar se da nevsiljiv način razvije pri otroku tako imenovano igralsko tehniko, hkrati pa ga na osnovi dane vloge skuša zapeljati v psihični stadij igranja, v svet fantazije, kjer je otrok doma, kjer se sprosti in razigra njegova bogata fantazija in intenzivnost čustvovanja in vživetja, v svet, kjer je vse mogoče in vse resnično. Kakor konvencionalna prakticistična gledališka vzgoja otroka utesnjuje in dela iz njega navito lutko, brezoseben avtomat, tako vzgojna metoda, ki izhaja iz otrokove individualnosti in si prizadeva razviti njen osebni izraz, nastavlja odskočno desko sproščenemu poletu otrokove tvorne domišljije. Zanimivo je dejstvo, da na primer otroci, vzgojeni po sproščevalni metodi, sploh ne poznajo treme in igrajo z lahkoto in užitkom; če na primer pri predstavi pozabijo na tekst, s popolno in suvereno prisotnostjo obvladajo situacijo in si brez napora sami izmislijo primerno nadaljevanje, medtem ko po stari metodi »naučeni« otroci večinoma igrajo v živčni napetosti in trudoma, in če se jim beseda zatakne, otrpnejo v nemi grozi ali pa začnejo ponavljati zadnje besede kot pokvarjena gramofonska plošča. Spričo navedenih konkretnih rezultatov obeh metod bi bilo povsem odveč ugotavljati prednosti ene in pomanjkljivost, da ne rečemo škodljivost druge. Pionirski dom namerava v svojih gledaliških, kot to dela tudi v svojih ostalih estetsko vzgojnih tečajih, uveljavljati sodobna pedagoška načela in se pri tem opirati na praktične izkušnje zagrebških gledaliških pedagogov. Poglavitni namen in cilj teh tečajev ni ta, da vzgajajo poklicne igralce »wunderkinde« in zvezdnike, ampak da seznanjajo šolsko in odraslo mladino z gledališko kulturo in z osnovnimi elementi umetniških panog, ki so v njej obsežene, kot na primer: literatura, glasba, ples, likovna umetnost, hkrati pa razvijajo pri nji izrazna sredstva ter tako širijo krog aktivnih in pasivnih ljubiteljev gledališča. Ob pridobivanju igralske tehnike, če lahko tako rečemo, ob gledališki in splošni kulturi, ki jo bodo tečaji posredovali raznim starostnim stopnjam primerno, pa bo delo v tečajih oblikovalo tudi estetski in etični čut gojencev, kultiviralo njihovo izgovarjavo, njihovo sposobnost oblikovanja in izražanja misli, razvijalo telesno gibčnost, gotovost in sproščenost nastopanja in jih vadilo samodiscipline in odgovornosti. Razen praktičnega dela v tečajih bo proučevalni oddelek tudi prirejal seminarje za gledališko vzgojo mladine s predavanji in teoretičnimi in praktičnimi demonstracijami. DRAGA AHAČIČ DELO 11.IX.64.
Note
Pionirski dom; gledališka vzgoja;
Archival material identifier
1964-09-2701-2800_2827
Report a problem to oder@slogi.si.