Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Avdiovizualna metoda

Branimir Žganjer, Večer, 27. 5. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Avdiovizualna metoda GLEDALIŠKO PISMO IZ ZAGREBA Opere, v kateri se ujemata vsebina (oziroma libreto) in glasba v neločljivo, enotno umetniško celoto, bi lahko prešteli na prste. Eno izmed takšnih so pravkar krstili v Zagrebu, na odru Opere HNG. Izbrali so Verdijevo opero Otello, ki jo je znani italijanski komponist napisal po dolgoletnem molku, po Aidi. Prijateljstvo s komponistom in pesnikom Arrigom Boitom ga je pripeljalo v nove vode. Izbral je novo glasbeno pot in posvetil vso skrb orkestru. Slednji v Otellu več ne spremlja le melodijo, temveč samostojno izraža razpoloženje. Verdi se je odmaknil od zaključenih glasbenih oblik in začel s tako imenovanim arioso slogom. Zato opero Otello upravičeno štejejo med primere italijanske prekomponirane opere (beri: glasbene drame!), ki črpa svojo moč iz dramatičnosti besedila in v vsakem dejanju gradi izredno notranjo enotnost. Nekateri zanikajo vpliv Wagnerja na Verdija, čeprav tega odločno nihče ne more zanikati. Na zagrebški premieri so odlično združili vse komponente (akustično-vizualne in odrske) v enotno celoto vsestranskih gibov, vtisov, ljubezni, surovosti in ljubosumnosti od začetnega hrupnega pojava nevihte in šviganja bliskov do sklepnega prizora, ko Otello spozna svojo zmoto in zločinsko Jagovo naravo. Boito je začel svoj libreto po Shakespeareu, vendar neposredno pred katastrofo. V zagrebški predstavi se je vse zgoraj omenjeno izredno posrečilo. Zanesljivi taktirki dirigenta Nikše Bareze ne kaže nič očitati. Brez odvečnih tveganj je pričaral pristno vzdušje pestrih dogodkov od zmage pri Cipru do poslovilne pesmi Ave María duševno zlomljene Desdemone. Mogoče bi mu očitali prehrupnost orkestra, ki je samo mestoma (deloma v drugem dejanju) nekoliko preglasil sicer odlične pevce. Režiser Vlado Habunek je upravičeno zrežiral opero v slogu dramskega dela. To velja predvsem za pretep med pijanim Cassiom in Rodrigom v prvem dejanju, za sklepni prizor množice pod konec tretjega dejanja in za finale opere. Mojster scene Hans Georg Schaefer, gost iz Basela ni uporabil vrtilnega odra, temveč je brez večjih stroškov pričaral beneški slog ne le od zunaj, marveč tudi v notranjih prostorih. Posebej so posrečeno učinkovali plapolajoči ognji v prvem dejanju in lunin sij v zadnjem dejanju. Tudi kostumi kostumografke Diane Kosec Bourek so ustrezali namenu, če seveda odmislimo preohlapno obleko Desdemone. Pohvalo zasluži tudi nastop deškega zbora glasbene šole Pavao Markovac, ki ga je Tomislav Zvonar zelo dobro vključil v kakovosten zbor osrednje hrvaške Opere. Omenimo še odlične soliste. V prvi vrsti je treba pohvaliti Desdemono Ljiljane Molnar Talajić, pevke, ki je že zaslovela zunaj državnih meja. Njena arija Ave Maria je to dokazala. Dokazala je še, da lahko pevka, ki je mojster svojega poklica, tudi v pianissimih izrazi dramatično in impresivno dogajanje na odru. Prijetno je presenetil Stojan Stojanov kot Otello, zlasti v duetu z Molnarjevo na koncu 1. dejanja. Omenimo še uspel nastop Ferdinanda Padovana kot gosta z Dortmunda v vlogi Jaga, zanesljivega Franja Paulika kot Cassia, Jasno Podolšak v vlogi Emilije in celoten zbor osrednje hrvaške Opere. Prepričani smo, da bo takšen Otello, v isti zasedbi, doživel veliko uspešnih repriz. Tukaj bi se še rad bežno pomudil ob dveh dogodkih, ob Dnevih mladega gledališča in ob medsebojni izmenjavi zagrebških in makedonskih umetnikov, to pot ob gostovanju Makedoncev v Zagrebu. Škoda je, da sta oba dogodka bila pripravljena sočasno, tako da so se prireditve med seboj izpodrivale in sovpadale. Zato se bom omejil na najpomembnejše. Dramsko gledališče iz Skopja se je predstavilo Zindelovim Vplivom gama žarkov na rast marjetic, torej s predstavo, ki je znana mariborskemu občinstvu. Zato bom samo pohvalil režijo Nauma Panova. Kar zadeva drugo serijo prireditev Dneve mladega gledališča gre za predstave dedičev nekdanjega IFSK-a. Kot je navada pri študentih so nekatere skupine udeležbo kratko in malo odpovedale v zadnjem trenutku. Tako niso nastopili gostje iz Krakova, Barcelone, Tunizije in Bruslja. Predstave so se vrstile na različnih odrih: v dvorani Dubravko Dujšin v Ivanićgradski ulici, v Dramskem gledališču Gavella, v Lapidariju, v Malem gledališču na Trešnjevki, v šoli za vzgajatelje in drugod. Če bi hoteli strniti najpomembnejše amaterske dogodke v nekakšno smiselno celoto, moram izluščiti iz tega seznama nastop neamaterjev: Atelje 212 iz Beograda, Mladinsko gledališče iz Ljubljane (Žrtve mode Bum-Bum) in nastop SLG iz Celja z Jovanovićevo predstavo Igrajte tumor v glavi. Zadnji dve predstavi sta doživeli prisrčen sprejem. Navedel bom le nekatere posrečene predstave, izključno amaterskih skupin, ki so so gibale med folkloro, plesom, recitacijo in pristno igro, dramsko predstavo. The Drama Studio iz Londona je izvajala pantomimsko sanjarjenje Prufrock, ki ga je zrežirala Ervina Dorman pod vplivom Eliota. Uspešni so bili tudi študentje iz Bukarešte, skupina Eveniment s svojimi Rituali, pripravljenimi na podlagi nacionalne folklore. Teatar Roma iz Skopja je svojo predstavo temeljil na podlagi folklore. Zelo prisrčno je sprejeta Komedija od Raskota (neznanega avtorja, morda Benetovića?), ki so jo pripravili člani skupine Dr. Orest Zunković iz Hvara. Omenimo še nastop srednješolske skupine Grupe Das iz Salzburga s protestno igrico-kolažem zoper avtoritativno vzgojo, poskus raziskovanja antične tragedije Teatra artigiano iz italijanskega mesteca Cantua in igrico praškega Divadla na Okraji s poemo Bal v operi poljskega pesnika Juliana Tuwima. Če si »mlado gledališče« v bodoče želi zagotoviti ne le obstoj, temveč tudi uspeh, bodo »pristojni« brezpogojno morali ločiti nastope poklicnih gledaliških skupin od pridnih prizadevanj čistih amaterjev. Stojan Stojanov kot Otello in Ljiljana Molnar-Talajić v vlogi Desdemone na premieri Verdijevega Otella na odru zagrebške Opere BRANIMIR ŽGANJER
Report a problem to oder@slogi.si.