Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Ustvarjalni trenutki AGRFTV

Tanja Premk, Dnevnik, 21. 6. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
ŠTUDENTI AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Ustvarjalni trenutki AGRFTV Kako res je, da je ustvarjalnost enaka ljubezni. Ko gledam na odru te ljudi, jo čutim. Širi prostor in mi se širimo z njim. Trenutek, ko se človek razpre, ko se vse steka vanj - in edini, sam, za vse nas. Znova in znova. Neverjetno, Matjaž, kaj si ustvaril. Zdelo se mi je, da te nisem še nikoli prej videla, da te prej sploh ni bilo. Čudovito je, če odkrijemo v sebi novo dušo in se ta polasti telesa. Duša vrača, ki prikliče dež, ki se najprej pogovarja z živaljo in se potem transformira vanjo. Dvignilo te je od tal. Dehtavica hipnotične ekstaze se je do zadnjega vlakna polastila tvojega telesa. Ne ustavi se, Matjaž, potuj dalje. Ne ustraši se. V tebi je še nešteto čudovitih teles. Kako sem te vesela, Milada, tvojega poganskega telesa, ki se širi v ekstatičnih krogih v tišino ni v njih, kriv si ti. Tvoj krik je že odgovor na molk, je kletev in je hrana, kri vsemu živemu. Zvone, kakšen kralj si bil! Kot bi se v tebi srečali in zaživeli obrazi že zdavnaj pozabljenih glumačev. Igral si igro sveta, groteskno in tragično stopal si skozi človeške dvorane in nam odpiral svetove. Kdo je norec, kdo je kralj - ali je norec tisti, ki je človek ali more biti kralj človek ali je lahko le norec človek. In ti, Aleš, kako si že nem govoril, kako je dihalo tvoje telo, tvoj obraz, kako je tvoja človečnost z nezmanjšano silo ves čas butala ob nas. Igre ni več. Samo človek stoji in ostane. Tam, kjer obstoji človek, razprt na vse strani, se konča igra. Tam, kjer si stal ti, se začenja antična tragedija. Sam in preklet iztrgan iz ožilja dreh terih govorim, je dosegel svoj vrh ob drugem času, ne takrat, ko bi to on ali mi želeli. Je samo odpiranje. Letos se je to pokazalo pri delu pedagoginje Žerdinove, pa v letniku Poldeta Bibiča. To so bili ustvarjalni trenutki, kakršni so redki v gledališču. Povedati želim, da nas ne sme biti strah odprtosti, tudi če nas doletijo nema leta, nihče nam ne more jamčiti ustvarjalnosti, a če nam ne uspe, moramo iskati vzrok v sebi, ne v metodi, ne v formi. Ko odpremo živ, človeški vrelec ustvarjalnosti ljubezni, šele tedaj in samo tedaj nam pride tudi forma, stroga in točna. TANJA PREMK

This article has not been reviewed yet.

Producers
AGRFT
Note
Članek ni popoln.
Archival material identifier
1976-06-17-30_799-2
Report a problem to oder@slogi.si.