Poslednji koncert za neposredne proizvajalce
Adrian Grizold, Večer, 17. 6. 1976
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Odlomki iz popularnih klasičnih oper
POSLEDNJI KONCERT ZA NEPOSREDNE PROIZVAJALCE
Pravijo, da je opera kompromis preteklosti in da danes neupravičeno odžira že tako skopi ,,kulturni dinar". Pa lahko mirno zagovarjamo to trditev? Ne. Je opera resnično le melodramski zmazek nemogočih glasbeno-likovno-literarnih elementov? Pustimo sedaj svetovno prizorišče in akademsko razglabljanje in poglejmo si lokalne (ta izraz je postal izredno ,,priljubljen) razmere.
Naša domača (mariborska) opera sicer životari v nemogočih razmerah (vsega sicer tudi ni kriv preljubi denar), vendar razveseljuje naše občane, ki si kdaj pa kdaj zaželijo tudi ginjenosti ali pa sproščenega smeha. In zapomnimo si, opera ni le za elitno umetniško občinstvo (tudi nikoli ni bila), ki velikokrat nima nobene ali pa ima le skromno zvezo z umetnostjo. Opera je tudi za neposredne proizvajalce, to smo v Mariboru dvakrat dokazali. Dobra opera vzgaja, plemeniti duha in je izrednega estetskega pomena. Prepričan sem, da se bodo na žalost našli mnogi, ki bodo te vrline označili kot neaktualno sentimentalnost in starokopitnost; kdaj smo vendar že prerasli cmerava in plemenita vzdušja v skrivnostno poltemo zavitega opernega avditorija.
Na letošnjem poslednjem Popularnem koncertu so nastopili zbor in orkester opere SNG Maribor pod vodstvom dirigenta Borisa Švare in solisti: sopranistka Mileva Pertot, mezzosopranistka Majda Svagan, tenorista Igor Filipovič in Jernej Plahuta, baritonista Sergio Brunello in Emil Baronik in basist Ladko Korošec iz Ljubljane. V sporedu, ki je obsegal dvanajst točk, je prevladovala italjanska buffo opera. Tako smo slišali odlomke iz Donizettijevega Don Pasquala in Ljubezenskega napoja, Mozartove Figarove svatbe in Rossinijevega Seviljskega brivca.
Posebej velja omeniti arijo Figara iz istoimene opere W. A. Mozarta v izvedbi ljubljanskega basista Ladka Korošca. Korošec je ponovno dokazal, kako pomembno je ob lepem glasu in tehnični dovršenosti psihološko podajanje lika. Z arijo Nemorina iz Ljubezenskega napoja se je predstavil mladi tenorist Igor Filipovič, ki premore sicer svež in zanimiv glas, kateremu pa se jasno pozna pomanjkanje praktičnega dela na opernem odru, od tega pevca si verjetno lahko še marsikaj obetamo. Izreden uspeh pri občinstvu sta dosegla veterana, tenorist Jernej Plahuta in basist Ladko Korošec, s priljubljenim odlomkom, duetom Janka in Kecala, iz Smetanove Prodane neveste. Ta odlomek je bil najlepši dokaz, da je operna umetnost še vedno živa in da je živ tudi odnos do današnjega občinstva, ki ne pripada elitnim intelektualnim skupinam. Presenetila nas je mlada mezzosopranistka Majda Švagan, ime, ki je malo znano, ki pa morda izredno mnogo obeta. Predstavila se nam je z arijo Azucene iz Verdijevega Trubadurja. Švaganova je podala vlogo za naše pojme na izrednem umetniškem nivoju, predvsem bi poudaril lep glas in, kar je morda še pomembnejše, visoko kultiviranost interpretacije.
Ob koncu lahko zapišem le, da si želimo čimveč nastopov ansambla mariborske opere, kajti to je ena izmed možnosti, da doseže višjo kvalitetno stopnjo in da mi vsi dosežemo višje kriterije umetniškega snovanja. Le vztrajno delo je napredek.
ADRIAN GRIZOLD
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Refleksija in publicistika Opera
- Producers
- Opera in balet SNG Maribor
- Productions
- DON PASQUALE, Otta, 1964
- Archival material identifier
- 1976-06-17-30_799-3