Taras Kermauner: Drama, gledališče in družba
Naši razgledi, 8. 3. 1985
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Taras Kermauner: Drama, gledališče in družba
(Sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki. Slovenska matica, Ljubljana 1983. Opremila Mirjam Kopše. 248 str.)
Kermaunerjeve sociološke analize prinašajo načelne in programske spise, ki segajo nekoliko nazaj, začenši z 1978 letom in z zavzemanjem za restavracijo slovenske tradicije in tragedie, do spisov, ki so nastali pred končno redakcijo knjige in so tekstovne analize. Za njih je, kakor tudi za program, značilno »aktivistično« branje literature. Za to je morda najboljši zgled razprava o Hiengovi igri Zakladi gospe Berte, iz katere povzemamo nekaj sklepov... dialektika heglovsko marksistične vrste v slovenski dramatiki že dolgo ni več v čislih. Ta dialektika predpostavlja socialni ali individualni boj, dejstvo, da je - da mora biti – ta boj uspešen in da poganja osebno in kolektivno zgodovino: iz njega rasteta nova družba in zrelejši človek. Vseh teh predpostavk Zakladi ne izpolnjujejo. Zakladi se ne oplajajo. Na koncu drame jih ni več kot v začetku, ne očistijo se, ne zmagajo pravi ljudje. Tu je glavna razlika med Hiengom in Ibsenom. Učenec učitelju ni mogel slediti v obnavljanju moralne perspektive. Hiengova pobuda je seveda tudi moralna kritika ljudi in družbe - vendar ni moralen niti rezultat, do katerega pripelje njegova dramatska analiza (spoznanje drame), niti ustroj družbe in človeka, ki sta opisovana (spoznanje družbe) (str. 228). Spreminjajo se videzi, resnica ostaja: resnica o izhodiščni klavrnosti slovenskega srednjeslojca. (Drugega lika v igri ni.) (str. 229) Intelektualca ni (več). Hieng ga sploh ne ljubi (str. 230) Zgodovine ni (več). Ta svet - Zakladov pozna nekaj politike, a politika ni Hiengova domena (str. 231) Delavcev Hieng prav tako ne slika (str. 233).
Kritika srednjeslojstva, ki si utira pot prek analize dramatike, zadeva v Kermaunerjevih spisih te knjige in še posebej v slednjem na tradicionalne rešitve. Srednjeslojci so zamenjali klasično buržoazijo in to je pač zgražanje nad ponovnim zapolnjevanjem preminulega razreda. Gledališko besedilo je s takšnim analitičnim pristopom samo sredstvo ideološkega kladiva. Celo tisto, kar v tekstu manjka (delavci, inteligenca), je razlog za kritiko. Takšna sociološka analiza se seveda giblje na ravni družbenega programa literature, če to hoče ali noče.
Iz tega najbrž izhaja tudi apel po vrnitvi slovenske tradicije, predvsem tragedije. Ta je nosilka moralnega imperativa, ki ga sodobna (srednjeslojska in ludistična) dramatika nima. Tako lahko avtor kot predlog za slovenski dramski program zapiše tudi naslonitev na mit, ki zveni na las podobno Levstikovim predlogom iz Popotovanja: Slovenska pravljica je zvrhano bogata tem; pravljica je sicer že oslabitev in privatizirano nadaljevanje mita; zvezo s prvotnim pa vseeno še vzdržuje. Tudi nekateri slovenski zgodovinski dogodki se že spreminjajo v mit: kmečki upori, boji s Turki in ne nazadnje enobe. Tu bo prihajajoči čas naletel na najbogatejšo slovensko mitsko zakladnico, na vse bistvene in daljnosežne motive tradicije, ki jo, v literaturi, v gledališču, kličem (str. 30). Levstikovsko klicanje tragedije in sociološka analiza ideologij v slovenski dramatiki sta očitno komplementarna. Slovenski mit prinaša zgodovino in socialni boj, ki jo poganja, kar manjka sodobni slovenski dramatiki. Takšna tragedija, ki jo kliče Kermauner, pa je vendarle povsem tradicionalna, s tradicionalnim antagonizmom in tradicionalnimi razrednimi strukturami. Današnja »srednjeslojska močvara,« ki ne more in noče postati nikakršen razred, pa je realiteta današnjega dne, ki zahteva svojo dramatiko in ne stiskanje v anahronistične šablone. V tem je Kermaunerjev program dramatično konservativen. Seveda pa ne mislimo obešati Kermaunerju kakšnega ždanovizma, saj navsezadnje vse njegove knjige govore o nasprotnem. Kljub temu pa pelje prenekatera analiza in prenekateri programski nagovor te knjige k ideološkemu konstruktu umetnosti, na katerega smo opozorili.
Kakor koli že obračamo te nepopolne citate, nam nedvomno govore rezultat aktivističnega, heglovsko-marksistično-dialektičnega branja: igra Zakladi ne prinaša zmage pravih ljudi, v njej ni ne intelektualca ne delavca in ne zgodovine. Prinaša samo klavrno resnico o slovenskem srednjeslojstvu. Po svojem ustroju in po človeku zato takšna družba ni moralna. Kaj Kermauner implicite ponuja? Vsekakor alternativo moralne družbe, v kateri je prisotna zgodovina tako, da kaže socialni ali individualni boj, ki poganja osebno in kolektivno zgodovino. Ker morajo biti prisotni delavci in intelektualci, poleg srednjeslojcev, je ta boj seveda razredni boj.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Refleksija in publicistika Dramatika
- Productions
- ZAKLADI GOSPE BERTE, Radojević, 1981
- Archival material identifier
- 85-G-1-12_799