Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Gostuvanje što treba da se povtori

Andrej Inkret, Nova Makedonija, 18. 5. 1975

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
IZVEŠTAJ OD LJUBLJANA GOSTUVANJE ŠTO TREBA DA SE POVTORI ZA GOSTUVANJETO NA DRAMATA PRI MAKEDONSKIOT NARODEN TEATAR VO TRST I SLOVENIJA DEKA MOŠNE MALKU GO POZNAVAME MAKEDONSKIOT NARODEN TEATAR i deka gostuvanjata, kakvo što poslednive denovi vo Slovenija go imaše Makedonskiot naroden teatar, se efektni i celishodni barem vo dve nasoki, kako korisna razmena na umetnički iskustva i vo kulturno-politički pogled, i deka turneata na sekoj način ostvari ogromno značenje i misija e zaedničkiot imenitel na site odglasi, koi na ovoj ili onoj način gi ostavi meѓu slovenečkite gledači gostuvanjeto na skopskite teatarski umetnici. Se razbira posebno treba da se podvleče, deka Makedonskiot naroden teatar ja počna svojata turneja niz Slovenija kaj Slovencite od onaa strana na granicata vo Trst, vo tamošnoto Stalno slovensko gledališče, i deka tamu beše ukažan posebno srde-čen priem. Za vreme na sredbata so pretstavnicite na slovenečkoto nacionalno malcinstvo vo Italija, kako i so italijanskite vlasti, so neosporno značenje na site tie sredbi na scenata na Slovenečkiot kulturen dom vo Trst se pokaža pred sè toa, deka makedonskiot umetnički zbor so svojata volšebnost i magija na dozvršeno teatarsko dejstvie gi premosti site barieri i zaživeja vo svesta na širokiot auditorium«, kako što toa bez zanes zapiša na kraj na gostuvanjeto vo komentarot »Trojanskiot Primorski dnevnik« direktorot na Slovenečkoto gledališče Filibert Benedetik. Pritoa beše iskažana i želbata za što e možno potesna sorabotka meѓu Furlano Juliskata Kraina vo Italija i Socijalistička Republika Makedonija: Ne pomali bea i odglasite za umetničkoto nivo na skopskite izvedbi koi potoa i se pretstavija na publikata vo Trst, Maribor i Ljubljana I vo tie odglasi navistina nemaše prazni frazi na učtivost. TAKA, NA PRIMER, SLOVENEČKIOT »PRIMORSKI DNEVNIK« vo Trst konstatira deka graѓanite bea iznenadeni od visokoto umetničko ostvaruvanje, od moderniot režiserski pristap«, pri što ja naglasi pred sè poetičnosta na tekstot i režijata, dinamikata na scenskite nastani, svežinata, zanimlivite artistički kreakcii... Seto toa spored zborovite na recenzentot predizvikalo, izvedbata lesno da go privleče gledačot, iako nejzinata sodržina poveќe ja čuvstvuvaše odošto sfaќaše vo site jazični podrobnosti i finesi. Andrej Inkret vo ljubljansko »Delo« za taa pretstava zapiša, deka makedonskite arstisti ja prikažaa suvereno, vo mizanscenski tloris dinamično rasčlenetata pretstava, so niza izraziti rešenija i poanti. Iako prizna deka vo izvedbata nemaše svedoci na poizraziti oslistički podvizi meѓu artistite što nastapija (pozabeležitelni individualni ulogi dadoa samo Kiro Kortošev, Duško Kostovski i Kiril Andonovski), sepak, pretstavata ušte vo osnovata e gradena pred sè na kolektivni potencirački efekti. Isto taka predupredi, deka vo toj pogled pretstavata iscelo uspeala:« Celiot artistički tim funkcioniraše navistina edinstveno i disciplinirano, bez popuštanje vo intenzitetot i bez dopuštanje na razliki meѓu oddelni akteri«. Spored negovite zborovi toa beše kolektiv »koj znaeše, da se fati vo homogena, koherentna i čista scenska produkcija«. S OLIČEN AKCENT ZA PRETSTAVATA SE PROIZNESE I KRITIČAROT vo Ljubljanski dnevnik« Franc Urnik«. Pretstavata e razdvižena, živa, razigrana, ironična i lirična. Izraziti i doterani ulogi odigraa Kiril Andonovski, Kiro Kortošev, Ljupka Džundeva i mnozina mladi artisti i artistki. Zaklučnata ocenka na gostuvanjeto kritičarot ja zapiša so slednite zborovi: »Gostuvanjeto pokaža i predupredi na opštata teatarska tvorečka nasoka, na stilskoto iskažuvanje i na specifičnite rešenija so sopstvena literatura, što se rodi od odredeno mesno i vremenski opredeleno iskustvo. I od toj aspekt gostuvanjeto na makedonskite artisti e zanimlivo i dobredojdeno«. NE POMALKU PRIJATNI SE GLASOVITE I ZA DRUGITE MAKEDONSKI PRETSTAVI, Babeleviot »Sončev zalez«, koj za žal go vide samo graѓanstvoto vo Trst i Maribor. Taka »Primorski dnevnik« konstatira, deka režiserot Branko Stavrev ovoj pat se pokaža vo poinakva svetlina, koja samo ja dopolnuva negovata režiserska ličnost. Ako vo sovremenata problemska drama, »Ѕidot, vodata« pokaža smisla za stilizacija... Darba za modernost, ovoj pat se pretstavi kako talentiran realizator na realistički zasnovana pretstava.. I togaš nepotpišaniot avtor podvleče »Visok stepen na urbanost na celiot ansambal što nastapi«. Sličen sud potoa objavi i ljubljansko »Delo« od peroto na France Forstnerič: »Ako gi izostavime nekolkute malubrojni propusti vo deskriptivnosta kaj nekoi epizodni ulogi, morame da podvlečeme, deka Makedonskite artisti pokažaa vo Maribor sovremen, nezanaesliv, visoko profesionalen realistički scenski izraz, oblikuvan vo izbrusena kolektivna pretstava, koja ne popusto osvoi nagrada i za režija:. Posebno vnimanie vo Maribor im beše iskažano na artistite: Čedo Hristov, Kiril Andonovski, Cvetanka Jakimovska i Kiro Kortošev. Ako na krajot potegneme crta, toa beše gostuvanje, što treba što pobrgu da se povtori i pretvori vo tradicionalna razmena na iskustva meѓu slovenečkite i makedonskite artisti. Andrej INKRET

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.