Prof. Tavčar o tržaškem slovstvu
Primorski dnevnik, 14. 10. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
PREDAVANJE V SLOVENSKEM KLUBU
Prof. Tavčar
o tržaškem slovstvu
Sicer brez tradicije – in prav zaradi tega – sega tržaška književnost v evropske in svetovne vrhove
Ko smo na otvoritvenem večeru sezone Slovenskega kluba slišali napovedi o nadaljnjih večerih, smo vedeli, da ne bo ostalo samo pri obljubah. In po prvem večeru, ki je bil namenjen le prijetni družabnosti, je sledil včeraj prvi predavateljski večer, ki je že poslušalce potegnil v zelo resen svet esejističnega razglabljanja o nekaterih vprašanjih, ki so nam bila lahko zelo blizu vendar pa zakrita.
Profesor Tavčar je govoril o tržaški književnosti. Pri tem je mišljena književnost na splošno, tako italijanska ali slovenska, nemška ali katerakoli, ki je nastala v Trstu. Predavatelj se tudi ni posebej ustavljal pri nobenem književniku. Že v začetku je povedal, da tržaško slovstvo ni zasidrano na nobeni tradiciji, ni imelo nikakega domačega zgleda. Biti brez tradicije je lahko pomanjkljivost a je lahko tudi prednost. In prav gotovo je v tem tržaški pojav neponovljiv. Tako nekateri pisatelji kot pesniki so dosegli visoko raven v evropski ali celo svetovni literaturi, saj je treba med tržaške književnike v dobri meri šteti tudi Joycea, ki se je s svojim Odisejem uvrstil v vrhove svetovne književnosti.
Vsa dognanja v zvezi s temi vprašanji niso nikaka novost, vendar so bila določena politična gledanja vedno ovira, da niso orata dognanja še nikoli jasno in odkrito povedana.
Predavatelj je specifičnost tržaškega slovstva navedel tri razloge: zgodovinsko ozadje, zemljepisni položaj in značaj tržaškega človeka. In tu je potem razvijal izredno zanimive misli. Tako je poudaril, da je brezpomembno govoriti o kakih beneških vplivih; beneška zasedba ni dala v tem pogledu Trstu nič. Šele doba Marije Terezije z ustanovitvijo pristanišča, ki je mestu odprla okno v svet, je pomenila začetek tudi za širši književni razvoj. Res je sicer, da se je z gospodarskim razvojem krepila merkantilistična miselnost, ki za umetnost ni imela mnogo posluha in tako Trst umetnikov ni privlačeval. Šele tedaj, ko začne krivulja gospodarskega vzpona prvič padati, postane Trst za književnost gostoljubnejši, to je približno v začetku našega stoletja.
Profesor Tavčar je nato govoril o zemljepisnih vplivih, ki so opazni v srečavanju srednjeevropskega značaja z mediteranskim, v združevanju romantike s klasicizmom. Govoreč o tržaškem značaju, je predavatelj poudaril, da je, ker je brez tradicije, predvsem moderen. In zaradi tega Trst lahko marsikomu, na pr. Joyceu, ni ugajal, a ga je vendar cen mikal.
Svoja izvajanja je predavatelj podkrepil z nekaterimi primeri in tudi s citiranjem nekaterih književnikov samih. Na koncu je bil deležen toplega, hvaležnega odobravanja občinstva, ki se ga je nabralo kar lepo število.
- Categories
- Refleksija in publicistika
- People
- James Joyce
- Archival material identifier
- 1964-10-2801-2900_2923