Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Ne smeh — le nasmeh pomilovanja

Sž., Ljubljanski dnevnik, 30. 10. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
NE SMEH POGOVOR Z REŽISERJEM JOŽETOM BABIČEM PRED PREMIERO »BIROZAVROV« LE NASMEH POMILOVANJA ITALIJANSKI AVTOR SILVANO AMBROGI PRIDE NA PREMIERO Drevi bo v ljubljanski Drami SNG na zadnji dan prvega meseca nove sezone že tretja letošnja premiera: komedija italijanskega avtorja Silvana Ambrogija »Birozavri«. Udeležil se je bo tudi avtor. Za to delo je dobil Ambrogi 1962. leta nagrado italijanskega dramskega inštituta. Ljubljansko uprizoritev je kot gost režiral Jože Babič, scenograf je inž. Viktor Molka, kostumograf Anja Dolenčeva. V igralskem ansamblu za premiero pa so: Štefka Drolčeva, Angelca Hlebcetova, Vida Levstikova in Mihaela Novakova ter Janez Albreht, Danilo Benedičič, Polde Bibič, Stane Česnik, Rudi Kosmač, Andrej Kurent, Branko Miklavc, Vinko Podgoršek in v osrednji vlogi Jurij Souček. V razgovoru z režiserjem JOŽETOM BABIČEM nas je najprej zanimalo, čemu je med raznimi možnostmi za stilne rešitve, ki jih vsaj na prvi pogled ponuja ta tekst, izbral prav takšno, kakršno smo gledali na včerajšnji generalki. »Na videz delo res ponuja razne rešitve,« je dejal Jože Babič, »toda že ob prvih pripravah, kjer je sodelovalo tudi umetniško vodstvo Drame, ter ob pismenih delovnih stikih z avtorjem, se je kaj kmalu izluščil takšen način predstave, ki je že takoj na začetku izključil vse poskuse groteske ali ekspresionistične stilizacije. Vsakršno odtegovanje resnične življenjske sredine in tokov, v katerih ti ljudje plavajo, bi namreč osiromašilo avtorjevo idejo: da so ti birokrati, ki so žrtve svojih umišljenih predstav, umišljenih svetov, že popolnoma odtujeni od resničnega življenja, vsa njihova veličina ali človečnost je že ugasnila izven urada, zato tudi razpade, ko jim ta urad vzamejo. Birokrati v tem delu nastopajo kot kategorija, ne kot nosilci primitivne oblastiželjnosti ali izkoriščanja oblasti, kot jih pozna na primer Nušićeva satira. V tem izgubljenem in pozabljenem uradu je ta kategorija prikazana kot netvorna, odtujena, samo še sama sebi namen, v svoji hierarhiji pa ustvarja samo privid življenja. Ko smo tako utrdili idejno in estetsko vrednost tega dela, se je iz tega nujno porodíl tudi stil, ki je zasledoval v podrobnem intimne nianse, izrisane osebnosti, njihove navade in bolečine in njihovo deformacijo. Avtor sam je v zvezi z uprizoritvijo tega dela v Frankfurtu napisal roteče pismo, da bi iskanje komičnega in potenciranje komičnosti v uprizoritvi ubilo resničnost in tragiko, ki jo vsaka oseba postopoma odkriva, čeprav v vrsti skorajda absurdnih situacij, ki nujno morajo zbujati nasmeh. Toda moral bi biti to vedno nasmeh pomilovanja.« Dve sezoni nazaj smo v Drami gledali delo na podobno temo »Administrativno balado« Miloša Mikelna. Kaj bi lahko rekli o razlikah ali sorodnosti med njo in »Birozavri«? »,Administrativna balada« je segla na področje družbene satire, naš avtor pa nima ambicij, da bi se dotikal katerekoli družbene formacije in jo kritiziral, ker je njegov namen drugačen in globlji. Njega zanima nesmiselnost birokratov kot kategorije, ki je brez vrednosti, ki sama sebi predpiše svoj obstoj, si ga umisli. Še veliko več čehovljanskih potez bi lahko odkrili v Birozavrih, v tem razvrednotenju, če bi ne bilo zaključka, ki ga avtor postavlja z regeneracijo svojega glavnega junaka. Le to ga pravzaprav ločuje od čehovljanskega gledanja na izgubljene in odvečne ljudi. Ambrogi pa najde za svojega junaka špranjo, skozi katero lahko uide in naprej potrjuje nesmiselnost in neumrljivost te kategorije.« Kakšni so vaši delovni načrti zdaj, ko se je zaključil študij v ljubljanski Drami? »V Trstu me čakata dve gledališki premieri: prva za otvoritev gledališke sezone s poznorenesančno Ruzantejevo komedijo ,La Muscetta' in v decembru otvoritev slovenskega kulturnega doma v Trstu s Kreftovo dramo o Prešernu »Po brezkončni poti«. Pri Viba filmu pa bom režiral film, ki bo obravnaval vprašanje sezonskih delavcev v Sloveniji. Toliko vem za zdaj.« Sž.
Report a problem to oder@slogi.si.