Igrivo in zafrkljivo
Lojze Smasek, Večer, 28. 11. 1985
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Krst v ljubljanski Mali drami
Igrivo in zafrkljivo
Milan Jesih: Triko
Velika razlika je med ideologijo, politiko ali družboslovjem, ki se predstavljajo kot burka, in čisto navadno, pravo burko, ki utegne zveneti z nekaterimi svojimi toni idejno, politično, družbeno in celo filozofsko. V prvem primeru gre, če imamo v mislih burko, za pretvarjanje, kajti burka je samo sredstvo za sporočanje tistih drugih, da ne rečem »višjih« spoznanj; medtem ko je v drugem primeru, če smo se odločili za burko, vse v redu, kajti tisto, kar z njo še dobimo, je samo dobrodošel dodatek in ne bistvo.
Seveda pa je tudi med burko in burko velika razlika. Nekateri avtorji jo pišejo res samo kot »dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko«, drugim pa se posrečijo pravi ognjemeti duhovitih nesmislov, ironije, besednih igrivosti, poetične razposajenosti, novih podob, ustvarjenih z neskladjem, recimo, banalnega dogajanja in visokoletečega bombastičnega izrazja, kar ima za posledico bolj ali manj občasno porajanje občutkov in spoznanj, ki nenadoma sploh ne delujejo burkaško, temveč globoko, lepo in razmišljajoče, čeprav gre še vedno za burko, vendar z globljim pomenom.
Jesihov Triko, ki so ga v torek krstili v ljubljanski Mali drami, je že takšna stvaritev, kot sem jo opisal kot drugo in drugačno možnost. Nanizal je dolgo zaporedje prizorov, ki jih povezuje samo rdeča nit téme — ljubezen v najrazličnejših pojavnih oblikah in to vedno v trikotniški varianti. Stalno je nekdo (tretji) odveč ali premalo (ko sta samo dva). Reakcije na to konvencionalno dejstvo pa so skrajno nekonvencionalne. Vse se odvija v presenetljive smeri. V večini primerov so to plodni in osvežilni šoki, le nekaj redkih prizorov je miselno in dogajanjsko bledih, kar pa je mogoče brez težav preskočiti zaradi siceršnje množice posrečenosti.
Homoseksualca se patetično razhajata zaradi nezvestobe — eden vara drugega s tretjim, s filozofijo Martina Heideggerja. Hrupna ljubimec in ljubimka in mirni soprog, ki je hvaležen, da sta ga zbudila in da ne bo zamudil v službo. En ljubimec prežene drugega ljubimca s svoje ljubice, potem pa ga na njej zasači žena, kar razbesni ljubico, ki hoče ljubimcu izpraskati oči (ker je poročen in ji tega ni povedal), toda zanj se zavzame soproga v imenu petih otrok, češ, kako pa bo slep služil za družino.
Variacij je nešteto — med, pod in nad seboj, veselje ob pokojnikih zaradi novih ljubezenskih možnosti, zabavno poetično ženino priznanje nezvestobe možu in njegovo blago razumevanje..., vse pa kar se da igrivo in zafrkljivo in banalne okvire v razbohoteno iracionalnost preraščajoče.
Režija je dogajanje imenitno razviharila in omogočila eksplozijo pravega komedijantstva, v katerem se je z velikimi transformacijskimi sposobnostmi bleščeče uveljavila Anita (sedaj kot krevljasta čistilka, potem kot strastna romantična svetovljanska dama, hip nato kot zelo stvarna, preračunljiva Slovenka...), toda razigrani in zabavni so bili tudi Erik, Franc in Špela (slednje dva v prvi zasedbi).
Triko je na krstni večer zelo razvedril in navdušil številno občinstvo. Prav gotovo mu bo to uspevalo še dolgo časa.
Lojze Smasek
Milan Jesih: TRIKO (ena dejanska burka), krstna izvedba v Mali drami Drame SNG Ljubljana, režija: Jurij Souček, asistent režije: Peter Povh, scena: Darko Pokorn, kostumi: Tanja Grosman, glasba: Uroš Rojko, glasbena priredba: Borut Lesjak, koreograf: Janez Mejač, lektorica: Nada Šumi, igrajo (burcatis personae): Katja Levstik in Marijana Brecelj (Špelo, sorodnico v kolenu), Zvezdana Mlakar in Olga Kacjan (Anito, omladelo pasivistko), Dare Valič (Erika, postarnega hruškeža), Marko Okorn in Jonas Žnidaršič (Franca, tukajšnjega sodnega telovadca); čas dogajanja: v polodtekli gotovini, kraj dogajanja: pred brunarico v očesu, v vzhodnem predmestju Alp; vodja predstave: Borut Kropivnik, šepetalka: Lidija Babič, lučna postavitev: Milan Podlogar, lučno vodstvo: Roman Kosmos, tonsko vodstvo: Marjan Benedičič in Jože Jelenc, frizerka: Mihaela Majcen, masker in lasuljar: Anton Posedi, vodja odrske službe: Edo Kocmur in odrski mojster: Miro Habjanič.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- People
- Nada Šumi Marijana Brecelj Marko Okorn Katja Levstik Jurij Souček Zvezdana Mlakar Dare Valič Milan Jesih Borut Lesjak Tanja Grosman Lorenčič Janez Mejač Jonas Žnidaršič Olga Kacjan Miro Habjanič Darko Pokorn Milan Podlogar Edo Kocmur Uroš Rojko Marjan Benedičič Roman Kosmos Jože Jelenc Mihaela Majcen Peter Povh
- Producers
- SNG Drama Ljubljana
- Productions
- TRIKO, Souček, 1985
- Archival material identifier
- 85-DLJ-1-12_799