V soboto na festivalu
R. Ajlec, Ljubljanski dnevnik, 8. 9. 1963
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
V SOBOTO NA FESTIVALU
Ivan Zajc: Nikola Šubić Zrinjski
Da bi bilo Hrvatsko narodno gledališče predstavilo v petek na ljubljanskih Prireditvah Verdijevega Falstaffa. Jupitru Gromovniku ni bilo po volji, milosten pa je bil naslednji večer (v soboto 6. julija), ko je isto gledališče izvajalo v Križankah opero Ivana Zajca: Nikola Šubić Zrinjski. Avditorij ni bil napolnjen, vendar lepo zaseden.
Zagrebško gledališče v režijski, glasbeni in scenski postavitvi ni poseglo po tistih možnostih za zunanje kontrastiranje in razgibanje dogajanja v naturalistični smeri, ki libreto in glasba dajeta zanje priložnost, ki bi pa vsej predstavi takoj vtisnile pečat nekakšnega glasbenega »ljudskega igrokaza«. Dirigent Jovan Šajnović, režiser Vlado Habunek in scenograf Kamilo Tompa so se odločili pustiti govoriti notranje umetniške kvalitete, kolikor jih opera ima. S tem so ji vzeli marsikateri poljuden učinek, ji pa izkazali večje spoštovanje. Tako je uprizoritev dobila bolj statičen, monumentalen značaj.
Izvedba Zajčevega glavnega dela pomeni važen prispevek k tistemu pregledu jugoslovanskega opernega ustvarjanja, ki ga je Festival začel pred dvema sezonama; gotovo pa je Zrinjski za današnjega slovenskega poslušalca zanimiv bolj v svojem kulturno- in glasbenozgodovinskem kontekstu kot pa sam na sebi.
Dramatska zasnova libreta, napisal ga je Hugo Badalić po Körnerjevi igri iz 1810. leta, je hudo preprosta: zunanji spopad dveh nasprotnikov, turških napadalcev in hrvaških braniteljev domovine, v čisto premem, enakomerno do končne katastrofe naraščajočem zapletu brez kakršnihkoli protivnih preobratov; vse osebe so do kraja idealizirani junaški značaji in etičnih konfliktov ni nobenih. Glasba dokazuje Zajčevo skladateljsko in gledališko rutino, njegov pristni melodični talent (znamenita koračnica: U boj, u boj se prepleta kot nekak vodilni motiv skozi vse delo, da se stoprv na koncu oglasi cela), je pa preveč naivno lahkotna, prešablonska, da bi mogla današnjega poslušalca globlje zgrabiti in pretresti.
Izvrstna je bila pevska zasedba glavnih vlog: Sulejman je bil Drago Bernardić, Jelena Mirka Klarić, Zrinjski Frano Lovrić, Eva Branka Stilonović, Juranić Zvonimir Prelčec, Sokolović Piero Filippi, Levi Marijan Bujanić. Zbor (zborovodja Stanko Šimunić) je bil za dimenzije našega letnega odra in njegovo neodmevno akustiko sorazmerno majhen.
V izredno domiselno koreografiranem baletu 2. dejanja (koreograf Sonja Kastl) so se solistke in solist pokazali na zelo visoki artistični ravni. Zelo lepi so kostumi Inge Kostinčer.
R. Ajlec
LD 8.9.63,
This article has not been reviewed yet.
- Archival material identifier
- 1963-07-801-900_840