Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Po poti kritične angažiranosti

Bogdan Pogačnik, Delo, 6. 9. 1963

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Gledališče Po poti kritične angažiranosti Razgovor o repertoarju ljubljanskega Mestnega gledališča Čeprav je hiša hišica in čeprav se uradno imenuje za mestno, je verjetno le malokatero gledališče pri nas krenilo po tako pogumni in družbeno napredni poti, kot prav Mestno gledališče ljubljansko, ki je lani skoraj ves svoj repertoar naslonilo na izvirna domača in aktualna dela. »Bližajočo se novo sezono bomo gradili na izkušnjah lanske, razumljivo, da z nekaterimi potrebnimi korekturami«, je izjavil direktor gledališča Lojze Filipič. Priznal je, da prav zaradi dosedanje vneme, oblikovati repertoar ad hoc in jemati tekste tako rekoč še tople iz pisalnega stroja, teksti pogosto niso mogli dovolj zoreti. Da bi to v novi sezoni popravili, so se odločili, da bodo postavili neko okostje iz preizkušenih besedil, ob katerih bodo pa seveda ostajala vrata vselej odprta kvalitetnim novim stvaritvam. »Pri tem nikakor ne odstopamo od svoje začete poti kritičnega angažiranega teatra in tesnega povezovanja z domačimi avtorji«, je poudaril Filipič, »kajti če kaj, potem je prav lani to preizkušnjo dobro prestalo ter poželo najboljši odmev tako pri občinstvu kot pri kritiki«. Da je temu res tako, dejansko kaže tudi oni trdni repertoar: z izjemo uvodne uprizoritve Shakespearove komedije. komedije »Dvanajsta noč« 27. septembra, s katero bodo proslavili 400 let njegovega rojstva. Vsa ostala programirana dela iz domače in tuje literature ne skrivajo odločnih potez kritične prizadetosti. Navsezadnje pa je tudi prav ta Shakespearova komedija eno redkih njegovih del, v katerih se z ljubeznivo satiro obregne zoper puritance in nasprotnike gledališča. Še bolj pa se bo seveda manifestirala težnja po aktualni družbeni tematiki z avtorizirano jugoslovansko premiero dramatizacije Bogdana Jovanovića »Primer tovariša Koprivice«. Njegov scenarij za film »Iz oči v oči« je dobil zlato Areno na letošnjem festivalu v Puli, tako da je bilo reagiranje gledališča zelo hitro. Sledile bodo uprizoritve Kreftovih »Kreatur«, ki jih lahko štejemo že za klasično slovensko satiro, zatem Javorškove »Kriminalne zgodbe« in končno celovečernega literarno satiričnega kabareta Janeza Menarta z naslovom »SSS«, kar pomeni skupščina slovenskih smejalcev. »Pri literarno satiričnem kabaretu nasploh vztrajamo tudi letos, samo da smo stopili korak naprej in da želimo uprizarjati celovečerne tekste istih avtorjev«, je dopolnil razgovor direktor Filipič in povedal, da imajo delne dogovore tudi še z nekaterimi drugimi avtorji. V postopku dramaturške adaptacije sta posthumno delo Herberta Grüna »Čakalnica ob meji« in pa tekst pesnika Valentina Cundriča »Trojan. Od tujih dramskih del nameravajo uprizoriti predvsem dve kvalitetni adaptaciji antične in renesančne satire, in sicer Aristofanov »Mir« z idejno politično ostjo in Ben Johnsonovega »Alkimista« z moralno kritiko. Z adaptacijo bosta obe deli tudi aktualizirani. Aktualnosti gotovo tudi še danes ne manjka znani komediji Petra Ustinova »Ljubezen štirih polkovnikov«, medtem ko bo Maks Fritsch zastopan s satirično tragikomedijo sodobnega intelektualca »Don Juan ali ljubezen do geometrije.« Ob koncu pogovora o načrtih Mestnega gledališča v Ljubljani smo izvedeli še za dve zanimivosti. V izrednem repertoarju bodo člani tega ansambla skupno z Dramo SNG pripravili prvo »koprodukcijsko« predstavo, Borove »Raztrgance«, ki jih bodo prvič odigrali 5. oktobra v Kočevju na proslavi jubileja kočevskega zbora in slovenskega gledališča. Druga razveseljiva novost, ki nam jo bo pripravilo to podjetno gledališče, pa bodo večeri poezije. Zaenkrat so si postavili v program večer Shakespearovih sonetov, »Odiseja« Gregorja Strniše, predstavitev Tržačanke Marije Miotove s »Smehom in solzami« in Toneta Pavčka »Obisk dedka Mraza«, pri čemer naj bi slednji večer podal ta pogosto že šablonizirani motiv z neko osebno in kvalitativno novo inačico. BOGDAN POGAČNIK
Report a problem to oder@slogi.si.