Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Molierovi verzi še vedno odkrivajo

Vlado Šlamberger, Ljubljanski dnevnik, 6. 1. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
PRED NOCOJŠNJO PREMIERO V LJUBLJANSKI DRAMI Moliérovi verzi še vedno odkrivajo Pogovor z režiserjem Slavkom Janom, ki je režiral »Učene ženske« že tudi v sezoni 1946/47 Drevi bo v Drami prva letošnja premiera: Molièrove Učene ženske. Delo je prevedel Josip Vidmar, režiral Slavko Jan, scenograf je Matjaž Klopčič, kostumografka Melita Vovkova, intermedije je naštudiral prof. Pino Mlakar. Nastopajo: Janez Rohaček, Vida Juvanova, Iva Zupančičeva, Mojca Ribičeva, Bert Sotlar, Duša Počkajeva, Danilo Benedčič, Jurij Souček, Boris Kralj, Vika Grilova, Vinko Hrastelj, Mito Trefalt in Anton Homar. Učene ženske (Les femmes savantes) Jeana-Baptista Poquelina-Molièra starejša generacija ljubljanskih gledaliških obiskovalcev že pozna. Prva premiera tega dela je bila namreč v sezoni 1946-47, režiral pa je Slavko Jan. To je bila četrta predstava v njegovi režiserski karieri (pred tem Čapkova Mati, Pucove Svet brez sovraštva in Shakespearova Zimska pravljica) in eden uvodnih uspehov v bogato žetev človeka, zapisanega gledališču, ki se je z odra preselil za režiserski pult. Letošnje Učene ženske so hkrati štirideseta premiera v Drami, ki jo režira Slavko Jan. Prvo vprašanje našega premierskega pogovora je bilo namenjeno razlikam med prvim in nocojšnjim režiserskim konceptom, in ali te razlike sploh so. Slavko Jan je odgovoril: »Osnovnega pogleda na režijo Učenih žensk nisem spremenil. So pa spremembe, predvsem v tem, da sta drugačna uvod in zaključek, novi pa so intermediji služabnikov, ki jih je naštudiral prof. Pino Mlakar. Za takšne spremembe pred dvajsetimi leti nisem imel možnosti. Povsem nova so imena, in sicer popolna zasedba — v prvi uprizoritvi so med drugimi sodelovali Mira Danilova, Marija Vera, Vladoša Simčičeva, Stane Sever in drugi — novi so kostimi, prvič se pojavlja nov, mlad scenograf Matjaž Klopčič.« Kakšno je vaše stališče — ilustrirano pač najbolje v režiji Učenih žensk — do modernih režijskih, igralskih in odrskih prijemov pri uprizarjanju klasičnih tekstov? »S sodobnimi izrazi in razvojem gledališča so se povečale tudi možnosti, da se ob današnjem pojmovanju gledališča pokaže tisto, kar so zapisali stari mojstri. Najsi gre za tragičnost ali komičnost, misli izpod peresa klasičnih mojstrov so obdržale svojo vrednost za vse čase. Treba jih je obdržati in podpreti, kot to dopušča današnje gledališče s svojimi izraznimi sredstvi. Prepričan pa sem, da je Molière bolj vklenjen v svoj čas, kot, na primer, Shakespeare, in zato tudi pri Učenih ženskah nisem eksperimentiral ali iskal povsem novih poti.« Kaj nam lahko Molièrova klasična komedija pove in da danes? »Predvsem nekaj, kar velja za vse čase: vse, kar je zlagano načičkanega, kar je računsko neiskrenega za lastno korist — ni prav. Lažna učenost in učenjakarstvo namesto znanosti, modrovanje namesto modrosti v literaturi ali astronomiji, ali kjer koli drugje, vse, kar ni prava umetnost, ni zdravo. To je osnovni motiv Učenih žensk, motiv, ki ga je Molière — kot toliko drugih — svoj­sko obdelal in razgalil v njem zavistne pisune in učenjakarje ter njihove, v oboževanosti zaslepljene žrtve.« Tako bomo drevi po štiriletnem premoru (Tartuffe 1962) spet gledali Molièra, tistega Molièra, katerega šale niso zgolj igračkanje z besedami, ampak so silovit brizg značaja, ki se v hipu razkrije prav iz dna do dna, ki se nikoli ne zgublja v burkasto trapanje, ampak zmeraj ohranja takšno ali drugačno zvezo z resničnostjo, spet se bomo srečali s klasikom gledališke komedije, katerega formula je: nobene resničnosti brez smešnega, a tudi nobene smešnosti brez resničnega! V. ŠLAMBERGER LJUBLJANSKI DNEVNIK 6. 1. 1967 IZ UČENIH ŽENSK (Z LEVE): BELIZA (DUŠA POČKAJEVA), ARMANDA (IVA ZUPANČIČEVA), FILAMINTA (VIDA JUVANOVA), HENRIETA (MOJCA RIBIČEVA), VADIUS (BORIS KRALJ) IN TRISOTIN (JURIJ SOUČEK)
Report a problem to oder@slogi.si.