Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Jerebovci z odličjem za dvajset let

Polde Cigler, Dolenjski list, 6. 1. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Jerebovci z odličjem za dvajset let Ker je torej odbor delal z vso naglico, je to vplivalo tudi na društvene odseke, ki so začeli vsak v svoji smeri zelo živahno delati. Že 1. junija 1945 je bila v prosvetnem domu otvoritvena prireditev, na kateri so nastopili pevci, orkester, dramska skupina pa z recitacijami in enodejanko »Klic zemlje«. Takoj zatem, 4. julija, je bilo na travniku pod grmskim gradom kresovanje v počastitev slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Pri kresovanju je igrala godba na pihala, pevci pa so zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi. V največjem delovnem zagonu je moral društveni predsednik Dular prevzeti še odgovornejše mesto predsednika narodnoosvobodilnega odbora na občini. Zaradi tega je opustil mesto društvenega predsednika in na seji 23. oktobra 1945 predal predsedniške dolžnosti Tonetu Pleničarju, ta pa je ostal na tem mestu do 7. decembra 1946. Od njega je predsedniško mesto prevzel Lojze Kastelic, medtem ko je Pleničar zamenjal blagajničarko Elo Stepišnik. Ker se je v polletju sezona končala, so se začele društvene sekcije pripravljati za zimsko sezono, hkrati pa so že nastopale na podeželju. V sezoni 1945/46 je dramska sekcija uprizorila v Novem mestu Borove »Raztrgance«. Tej, prvi umetniško dognani igri, so sledile še: Klinarjev »Plavž«, Zamljenova mladinska igra »Jurček gre na Triglav«, Borova enodejanka »Tako so nas učili«, nato pa še Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. Zgledu dramske skupine so sledili pevci in orkester, ki se je že utrdil in pričel nastopati s samostojnimi koncerti, pa tudi na prireditvah drugih množičnih organizacijah. Zlasti veliko so v tem letu gostovali po raznih krajih bivšega novomeškega okrožja pevci. Društvo je z orkestrom, moškim, mešanim in ženskim pevskim zborom ter dramsko skupino sploh precej nastopalo, razen tega se je udeleževalo razpisanih tekmovanj, festivalov in revij ter skoraj vedno doseglo prva mesta. Tekmovanja so se pričela zelo zgodaj v letu 1946, torej komaj dobro leto po ustanovitvi društva. Piše Polde Cigler Sezona 1946/47 je bila tudi zelo živahna. Dramska skupina je postavila na oder kar 5 premier in 1 ponovitev, kar je dalo 16 nastopov, te pa si je ogledalo nad 6.000 ljudi. Igrali so: Mire Pucove »Svet brez sovraštva«, Cankarjev »Za narodov blagor«, Borovo »Težko uro«, Bonovo enodejanko »Zločin na novomeškem trgu«, Klopčičevo »Mati« in ponovili Zamljenovo mladinsko igro »Jurček gre na Triglav«. Društveni moški pevski zbor je medtem marljivo vadil, nastopal in se zlasti pripravljal na kulturno tekmovanje, ki ga je razpisal OLO Novo mesto. 29. septembra je zbor na tem tekmovanju nastopil, dosegel prvo mesto in prejel diplomo. Tudi orkester je v tej sezoni krepko poprijel, predvsem pa se je pripravljal na tekmovanje v naslednjem letu. V sezoni 1947/48 je spet prednjačila dramska skupina, ki je imela 5 premier: Lipahov »Glavni dobitek«, Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, Nušičeve »žalujoče ostale«, »Srečanje« neznanega avtorja in Ciglerjev »Zadružni dom«. S to igro je skupina gostovala v raznih podeželskih krajih in propagirala graditev zadružnih domov. V želji, da bi se delo v gledališki skupini še bolj poživelo, je bila izvoljena nova gledališka uprava, ki je štela 20 članov. Posle upravnika je sprejel pokojni Jule Kobe, ob strani pa so mu stali Zora Črvenka kot namestnica, Polde Cigler kot tajnik, Dragica Zbačnik je prevzela blagajniške posle, Franc Frece pa mesto vodje režiserskega zbora. Profesor Dobovšek je postal oderski mojster, pomagala pa sta mu France Kralj in Stane Gregorčič. Za odersko razsvetljavo je odgovarjal elektrotehnik Marjan Zorc, Jule Schmidt pa je bil vodja inspicientov. Glavna suflerka je bila Lenča Knaflič, rekviziterka pa Pika Gregorič. Garderoberki Mariji Dejak sta pomagali še Francka Pungerčar in Angela Pop. Gledališka frizerka je bila Fani Uršič, kmalu pa jo je zamenjala Šici Šegedin. Gospodar je bil Franc Kolar, profesor Just Hvala, akademski slikar Vlado Lamut ter učitelj Metod Kalan pa so bili scenografi. Takrat smo imeli 7 režiserjev: Franc Frece, Štefan Hlede, Tone Bele, Jule Kobe, France Kralj, Jože Zamljen in Polde Cigler. Žal je tako obsežen odbor delal le malo časa, kajti mnogi so odšli na nova službena mesta, drugi pa so po prvem zagonu popustili. Ostalo je samo jedro, ki je delalo, kolikor je bilo glede na razmere mogoče. V začetku, ko društvo še niti ni bilo ustanovljeno, in še nekaj časa po tem, je zelo pogosto nastopala folklorna skupina, ki sta jo vodila profesor Marjan Dobovšek in učiteljica Jelka Kasteličeva. Skupina pa se ni dolgo obdržala. Sestavljala jo je večinoma šolska mladina, ta pa se je večkrat menjala. Tu in tam so nastopile še priložnostne skupine – no, danes pa niti tega ni več. Nastopi orkestra in pevskega zbora so bili v tej sezoni precej pogostni, predvsem na proslavah, akademijah in komemoracijah, nekaj pa je bilo tudi samostojnih koncertov. Večkrat je nastopila tudi godba na pihala. Društvene sekcije, ki jih je bilo sprva 8, so se začele polagoma izločevati iz društva, ali pa so pričele delovati samostojno v društvu. (Nadaljevanje sledi)
Note
Sindikalno KUD; Prosvetno društvo Dušan Jereb (Novo mesto)
Archival material identifier
1966-01-5101-5200_5198
Report a problem to oder@slogi.si.