Rudolf Francl o slovenskem oktetu
Božo Podkrajšek, Večer, 8. 1. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Rudolf Francl o slovenskem oktetu
Pogovor z novim solistom slovenskega okteta, Rudolfom Franclom in organizacijskim vodjem okteta, novinarjem Bogdanom Pogačnikom
Ali bo slovenski oktet še mogel opravljati svoje veliko kulturno poslanstvo doma in v tujini, to je bilo vprašanje, ki si ga je marsikdo zastavil po vrzeli, ki je nastala v oktetu s smrtjo Janeza Lipuščka. V zraku so visele obveznosti okteta: turneja po ZDA, koncerti doma in proslava 15. obletnice obstoja slovenskega okteta. Ali naj bi vse to padlo v vodo?
Iskati z avdicijo pevca takšnih kakovosti, kot je bil Janez Lipušček, bi bil tvegan poizkus, od katerega si člani okteta niso veliko obetali. Zato so se pevci, umetniški vodja Valens Vodušek in organizacijski vodja Bogdan Pogačnik odločili vključiti v oktet izkušenega tenorja. In povabili so v svojo sredo tenorja, solista ljubljanske operne hiše, Rudolfa Francla. Le-ta je bil brž za to, vendar s skromno pripombo, češ: ali bom ustrezal? Urediti je bilo treba, seve, tudi vse potrebno z Opero. No, vse se je nekako srečno končalo in Rudolfa Francla že lahko štejemo za novega člana slovenskega okteta.
Pogovor v Ljubljani je te dni potekal v troje: med Rudolfom Franclom, Bogdanom Pogačnikom in menoj, ki sem zastavljal vprašanja.
Vprašanje: Kako se boš znašel v novem okolju?
RUDOLF: Prav res sem imel precej pomislekov. Moj glas je težji od Lipuščkovega, ki je bil za takšno oktetno petje naravnost rojen. Predvsem pa sem imel pomisleke, ali mi bo kot večnemu solistu uspelo ujeti se v homogeno celoto sicer sedmih solistov, ki pa so le eno prefinjeno, uglašeno, vokalno telo.
BOGDAN: Slovenski oktet s tenoristom Rudolfom Franclom prav gotovo ne bo to, kar je bil z Janezom Lipuščkom. Janezov specifični glas ne vem, če bo mogel kdaj kdo povsem nadomestiti. Vendar pa se tenor Gašperja Dermote in Franclov prav nič ne »tepeta«, kar že daje jamstvo, da se bo Francl z oktetom dobro ujel.
Vprašanje: Ali nameravaš, vsaj začasno opustiti solistične tenorske vloge?
RUDOLF: Vsekakor bom verjetno moral nekaj časa prenehati s solističnimi vlogami, če se bom hotel pošteno zliti v oktet. Naštudirati bom moral z oktetom vsaj 36 pesmi za koncertne nastope, in to od zahtevnih Gallusovih in drugih do slovenskih narodnih.
BOGDAN: Prepričan sem, da se bo Rudolf Francl resno oprijel študija oktetovega koncertnega sporeda. Fantje mu povsem zaupajo, zaupamo pa vsi tudi umetniškemu vodji Valensu Vodušku, ki ima za tovrstni stil petja izreden okus in veliko znanja.
Vprašanje: Obstoj slovenskega okteta je z Rudolfom Franclom torej rešen?
BOGDAN: Ne gre tu za rešitev v smislu nekakšnega nadomestila za Janeza Lipuščka, temveč za povsem novo rešitev, od katere si oktet veliko obeta. Prepričan sem, da bo s to novo rešitvijo pridobil slovenski oktet spet nekaj svojstvenega, obenem pa sem tudi prepričan, da bo Rudolf Francl oktetu ostal zvest.
RUDOLF: Zavedam se, da sem prevzel s svojim pristopom v oktet veliko in odgovorno nalogo. Potrudil se bom, da bi fantov, občinstva in recenzentov ne razočaral.
Vprašanje: In kdaj lahko pričakujemo, da bomo slovenski oktet spet slišali na koncertnem odru v Mariboru?
BOGDAN: Že spomladi, marca meseca. Brž, ko bo Rudolf Francl ozdravel, bo oktet začel z intenzivnimi vajami. Spomladi moramo namreč že za več mesecev na gostovanje v ZDA, kjer bomo proslavljali v San Francisku in Clevelandu tudi 15-letnico svojega obstoja. Pred odhodom čez veliko lužo pa bo marca meseca slovenski oktet s koncertom proslavil svojo 15. obletnico tudi v Mariboru in v Trstu.
Božo Podkrajšek
- Categories
- Gostovanja
- Producers
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Note
- intervju;
- Archival material identifier
- 1966-01-5101-5200_5215