Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

"Kekec, na svidenje!"

3. c razred VII. gimnazije, Delo, 25. 1. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
FILMSKI POGOVORI ,,KEKEC, NA SVIDENJE!" Dragi prijatelji, no, pa smo v našem kotičku vendarle dočakali prvo kritično poročilo o novem slovenskem mladinskem filmu izpod peresa mladega avtorja. Avtorjev naše ocene je bilo celo več, kar ves 3. c razred viške gimnazije se je podpisal pod njo. Oceno preberite in premislite, če se ujema z vašimi vtisi o filmu »Srečno, Kekec«. Za uvod pa vam bom sama nekaj povedala o njej. Najprej to, da mi ocena viš­kih dijakov ugaja. To prav­zaprav ni več navadna film­ska kritika, saj so ji dali pra­vo literarno obliko z uvodom, v katerem so spretno popisali vtis, ki ga film naredi na naj­mlajše gledalce. Potem pa so avtorji, ki so že učeni dijaki pred maturo, povedali o fil­mu tudi svoje mnenje. Niso se bali izreči svojih pomisle­kov in tako je prav. Pošteno pa so tudi priznali filmu vr­sto odlik in takšna mora biti dobra filmska kritika upo­števati mora filmsko celoto v dobrem in v slabem. Sedaj pa preberimo oceno! XXX Kino Komuna. Predstava se je ravnokar končala. Prvi ljudje prihajajo, za njimi no­vi in novi. Prihajajo in se iz­gubljajo: veliki, srednji, pa taki čisto majhni, otroci. Za­slišala sem smeh in govorje­nje vsevprek. Videla sem ve­sele otroške oči in razpoteg­njena usta. Torej so bili za­dovoljni? Na cesto je stopila gruča otrok. Dobro sem jih poznala, saj so bili iz naše ulice. In ker sem bila radovedna, sem se jim priključila, da jih po­vprašam, kaj mislijo o filmu. Vendar pa nisem imela pre­več dela, zakaj vsak je hotel govoriti prvi in povedati vse. Samo Maja, ki je bila malo rdeča okrog oči, je molčala. Pehta se ji je smilila, saj ven­dar ni bila hudobna. Vsega so krivi ljudje, ki so jo pre­gnali v gore. Smilila se ji je v širokem klobuku, sama, da­leč od ljudi. Maticu so naj­bolj ugajale barve in slike, Jakcu slepa Mojca in seveda pes, ki je bil včasih že kar premalo hud. Vsi pa so se smejali Rožletovim preplaše­nim očem. Tako se je zbudila v meni radovednost in skleni­la sem, da si ogledam naš pr­vi barvni film. Zgodba je zanimiva. Kekec in Rožle, ki peljeta živino na pašo, vzameta s seboj tudi slepo Mojco. Ko pôje in trga cvetlice, jo opazi Pehta, ki prebiva v gori, in jo skrivoma ugrabi. Odslej ostane Mojca pri njej. Dela, pôje in sanja o svobodi. Kekec, ki je seveda junak, jo reši. Pri tem pa ga Pehta ujame. Za kazen mora ostati pri njej in pri psu-volku, ki ga sovražno gleda. Kmalu pa si Kekec pridobi njegovo naklonjenost, vzame Pehti čudežno zdravilo, ki bo mali Mojci vrnilo vid, in zbe­ži v dolino. Pehto pa pusti samo za deveto goro, samo, brez njenega tovariša volka. Zdaj vidite, kaj je hotela po­vedati Maja, kaj mislijo malo večji otroci. Če je t Kekec res tako pravičen in dober, bi moral kaznovati ljudi, ki so pregnali Pehto v gore. Dobili smo torej nov slo­venski mladinski film in še barvni povrhu. V njem je se­veda mnogo drobnih napak. Najbolj očitna je preveč ka­rikirana Pehta v svojem labo­ratoriju, polnem epruvet in stekleničk. (Spomnimo preprostega Kosobrina iz pr­vega Kekca!) Toda to so drobni spodrsljaji, ki pa jih prekrije osnovna misel, ki daje filmu toliko lepote. Otrok se v njem nauči, da lahko s pesmijo in voljo pre­maga vse ovire. Film je razveselil otroke, ki dan za dnem polnijo dvorano, prišli bodo gotovo še novi. Oglejte si ga in presodite tu­di sami! Če pa mi ne verja­mete, vprašajte tudi otroke. Povedali vam bodo, da si že­lijo še veliko takih filmov, takih čisto svojih. takih, kjer bodo nastopali njihovi junaki, oni sami. In zato vzklikajo otroci na­še ulice: »KEKEC, NA SVIDENJE!« 3. c razred VII. gimnazije LJUBLJANA-VIC
Note
Kino Komuna; Srečno, Kekec
Archival material identifier
1964-02-2101-2200_1980
Report a problem to oder@slogi.si.