Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Jerebovci z odličjem za dvajset let (3)

Polde Cigler, Dolenjski list, 13. 1. 1966

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Jerebovci z odličjem za dvajset let Izvolile so si odbore, si uredile lastne blagajne in tako pričele precej samostojno živeti. Z vednostjo matičnega društva so organizirale prireditve, katerim pa so program same določale. Prirejale so orkestralne, pevske in dramske nastope. Spričo vedno večjih finančnih težav je pričela morala pri članih upadati. Precej močno je bila prizadeta dramska sekcija, ker je bila kuliserija hudo draga, prav tako pa tudi kostumi, ki jih je bilo treba pripraviti za igro. Sekcija za to ni mogla vselej dajati kvalitetnih del, saj so morali igralci večkrat iz svojih žepov plačati jedila in pijačo. Zavoljo tega je bilo v sezoni manj nastopov. Da pa so člani delali res iz idealizma, pove dejstvo, da so že takoj v prvih letih po vojni neprestano gostovali po novomeškem okrožju, kamor so se pozimi vozili celo na odprtih tovornjakih. Za delo so sekcije seveda dobile razna pisna priznanja od oblastnih organov, člani pa prehlad. Vabili so jih tudi na razne delovne akcije, katerih so se tudi udeleževali, čeprav na škodo društva. Naposled je društvo doseglo, da so bila članom všteta v udarniško delo vsa gostovanja na terenu. V društvu so ostale še tri sekcije: orkester, pevski zbor in dramska skupina. Kino je postal samostojen, knjižnica pa je tudi dobila drugačno obeležje. Nekaj časa je poslovala kot društvena sekcija, sčasoma pa prerasla v samostojno telo ljudske knjižnice z lastnim financiranjem. Osamosvojila se je tudi mladinska sekcija, razni krožki (folklorni, likovni in drugi) pa se niso mogli obdržati. Pevska sekcija je precej časa vzdrževala moški in mešani zbor. Prvega je vodil in ga še danes vodi Tone Markelj, drugega pa 1948 in 1949 Ivo Kasesnik, ki je zborov arhiv obogatil z novimi notami. Ta zbor je nekaj časa vodil tudi profesor Boštjančič, za njim pa profesor Ernest Jazbec. Jazbec je z zborom nekajkrat nastopil, žal pa se zbor ni obdržal. Društveno sekcijo je odslej predstavljal samo še moški zbor, ki dobro dela še zdaj. Prevzeta Sokolski in Rokodelski dom sta bila usmerjena razen v prosvetno še v druga lastništva, s čimer je odpadlo velikansko breme vzdrževanja. Društvu so ostali le odrski rekviziti, deloma kulise in garderoba. Za samo stavbo prosvetnega doma so še dolgo tekla pogajanja o lastništvu. Dom je bil pred vojno last bivše Ljudske posojilnice v Novem mestu, pri kateri je bilo nad milijon dinarjev dolga. Ker je Kandijska hranilnica po vojni prevzela vse posle nekdanje Ljudske posojilnice, je tako prevzela tudi dom, ker dolg še ni bil plačan. Vprašanje lastništva doma je bilo dokončno rešeno več let kasneje. V sezonah so se društvene sekcije nenehno vadile in se udeleževale razpisanih tekmovanj. V novembru 1948 je dosegel orkester prvo mesto na republiškem festivalu v Mariboru in prejel prehodno zastavico. Za uspešno delo vseh treh sekcij je okrajni ILO, poverjeništvo za prosveto, dal sekcijam pohvalo in denarno podporo: orkestru 10.000 dinarjev, dramski skupini 8.000 in pevcem 2.000 dinarjev. V tem letu je društveno življenje doživelo še eno važnejšo spremembo, saj si je društvo 15. oktobra nadelo drugo ime: preimenovalo se je v Sindikalno kulturno umetniško društvo Dušan Jereb v Novem mestu. Ime si je izbralo po padlem veterinarju Dušanu Jerebu, ki je pred vojno služboval v Novem mestu in bil sekretar KP za novomeško okrožje. Sezona 1948/49 je bila za dramsko skupino zelo pomembna. Odigranih je bilo osem premier z eno ponovitvijo, kar je dalo 41 predstav, te pa si je ogledalo nad 6.000 ljudi. Najboljša prireditev sezone je bila nedvomno uprizoritev Molièrove drame »Tartuffe«. S to igro je naše gledališče doseglo na tekmovanju za prvenstvo republike 1. julija 1949 v Ljubljani prvo mesto. »Tartuffu« so sledile še: Cankarjev »Hlapec Jernej«, Kreftove »Kreature«, Shakespearova komedija »Kar hočete«, Šalijev »Kette v Novem mestu«, Linhartova »Županova Micka«, Smoletov »Varh«, Šurinove »Dedek Mraz« in (ponovitev) Ciglerjev »Zadružni dom«. Sezona 1949/50 je prinesla društvu spet nekaj tekmovanj in uspehov. Dramska skupina je nastopila v Kranju s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«. Udeležila se je tudi tekmovanja ob 100. obletnici železnic, dosegla drugo mesto in dobila zahvalno diplomo od takratnega ministrstva železnic FLRJ v Beogradu. Tudi orkester in moški pevski zbor sta v tem času dobro delala. Moški zbor je od 15. do 23. julija obiskal delovne brigade na avtomobilski cesti Zagreb–Beograd in prirejal koncerte na odsekih: Novoselac, Vidrenjak, Kozarac, Osjekovac in Gračanica. Člani vseh treh sekcij so si z upravnim odborom vred zelo prizadevali, da dvignejo kulturno prosvetno raven v novomeškem okraju. Okrajni svet Svobod v Novem mestu je zato društvu podelil posebno priznanje. Do konca sezone je dramska skupina uprizorila še Nušićevo »Sumljivo osebo«, Gogoljevo »Ženitev«, Jurčičevega–Sornikovega »Desetega brata« in Ciglerjeve »Vaščane«. Z gostovanji vred je bilo 42 predstav. Orkester je imel šest koncertov, se pravi, da je nekajkrat samostojno nastopil, nekajkrat pa v sklopu prireditev drugih organizacij. Tako je bilo tudi z moškim pevskim zborom. Oba sta samostojno nastopila osemkrat. Po en koncert sta imela tudi mladinski in ženski pevski zbor.
Report a problem to oder@slogi.si.