Neizbrisen vtis jugoslovanske kulture
D. Z., Ljubljanski dnevnik, 14. 1. 1966
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
UGLEDNA SOVJETSKA GLEDALIŠČNIKA PRI NAS
Neizbrisen vtis jugoslovanske kulture
Včeraj sta prispela v Ljubljano kot gosta Zveze društev dramskih umetnikov Jugoslavije znana sovjetska gledališčnika Boris Andrejevič Babočkin in Dimitrij Semjonovič Mčedlidze. Ugledna gosta iz Sovjetske zveze sta prispela k nam 9. t. m. in po obisku Beograda bosta ostala v Ljubljani do sobote, nakar bosta odpotovala v Zagreb in se od tam vrnila po desetdnevnem obisku pri nas v domovino.
Boris Andrejevič Babočkin je v SZ zelo znan in popularen gledališki in filmski igralec, prav tako pa je tudi pomemben gledališki in filmski režiser. Naši gledalci se ga gotovo še spominjajo iz danes že klasičnega filma »Čapajev«, kjer je igral istoimensko glavno vlogo. Na vprašanje, če je prvič v naši deželi, je Boris Andrejevič odgovoril pritrdilno ter hkrati dodal, da žal šele prvič. Ko je odgovarjal na vprašanje, v kakšnem svojstvu sta prišla na obisk k nam, je tovariš Babočkin odvrnil, da sta s tovarišem Mčedlidzejem člana Prezidija gledališke sekcije Zveze društev prijateljstva s tujino in da bosta v Zagrebu vzela kar s seboj v domovino dva zagrebška gledališčnika v zamenjavo za njun obisk pri nas.
Nato smo prosili Borisa Andrejeviča, da bi nam na kratko povedal nekaj o sebi in smo takoj tudi prejeli odgovor:
»Trenutno sem režiser in igralec akademijskega moskovskega Malega teatra, ki je kljub ironiji v svojem imenu v bistvu največje in najstarejše moskovsko gledališče. Dodam naj še, da se je veliki Stanislavski pri pisanju svoje teorije o gledališču zgledoval pri igralski in režiserski dejavnosti Malega teatra.«
V nadaljevanju smo ga vprašali o njegovi filmski dejavnosti in zvedeli, da je Babočkin do sedaj igral v več kot dvajsetih sovjetskih filmih, da je dva filma celo režiral, tretjega pa ima trenutno v delu. Povedal nam je, da trenutno režira film na podlagi drame Maksima Gorkega »Dačniki« (Dopustniki). O svojih prejšnjih filmih pa je dejal, da je bil eden dober, drugi pa slab in da je svoj »dobri film »Rodna polja« posnel med vojno 1943. leta, v katerem je prikazal vso težavnost in težko življenje na sovjetski vasi med vojno.
Glede svojega gledališkega dela pa nam je Boris Andrejevič povedal:
»V domačem gledališču sem pravkar uprizoril dramo Ostrovskega »Resnica je dobra, toda sreča je boljša«, ki pa jo nisem zrežiral v klasičnih, realističnih okvirih, temveč sem jo v celoti prenesel v naš čas, torej aktualiziral in moderniziral. Za prihodnje leto, ko bomo pri nas praznovali petdesetletnico velikega oktobra, pa pripravljam dramatizacijo »Tihega Dona« Šolohova, ki sem ga sam adaptiral za oder, pripravljam pa zanj tudi scenografijo. Ves čas pa se tudi posvetujem s Šolohovom samim.«
Naš drugi gost, Dimitrij Semjonovič Mčedlidze, pa nam je predstavil takole:
»Sem ljudski umetnik gruzinske republike, predsednik gledališke sekcije gruzinskega društva za kulturne zveze s tujino in me zelo zanima jugoslovansko ljudstvo. Povedati moram, da prihajajo k nam v Gruzijo zelo pogosto jugoslovanski umetniki, ki so nam zelo všeč, želim pa tudi, da bi jugoslovanska glasba prišla v Gruzijo, naša pa v Jugoslavijo.
Kot operni pevec basist sem do sedaj pel Borisa, Mefista in številne druge operne vloge. Prav tako pa se udejstvujem tudi kot operni režiser ter sem tako režiral »Rusalko«, »Traviato«, »Thais« in druge opere.
Namen moje poti v Jugoslavijo je, da bi se še bolje seznanil s kulturo jugoslovanskega ljudstva in vse, kar sem do sedaj videl pri vas, je naredilo name neizbrisen vtis, tako vojni muzej v Beogradu, kot srbski gledališki muzej, dalje premiera »Norme« v beograjski Operi, Mrožkov Tango v beograjskem gledališču itd. Pričakujem, da se bom v Sloveniji seznanil z umetnostjo slovenskega ljudstva, se srečal z njegovimi umetniki in vzpostavil tesno zvezo med vami in nami, da bi se prijateljstvo, ki ima globoke korenine, še naprej razvijalo v korist Jugoslavije in SZ.«
Danes ob 13. uri se bosta sovjetska gledališčnika sestala v dramskem foyerju z našimi gledališkimi delavci ter se pomenila z njimi o številnih skupnih problemih in gledaliških vprašanjih.
D. Z.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče
- Producers
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Productions
- TANGO, Herzog, 1965
- Archival material identifier
- 1966-01-5101-5200_5246